DENAR ALI BOG

DENAR ALI BOG?

Spominjam se doma v otroških letih, bili smo trije, ne več tako majhni, sedeli skupaj in kritizirali enega izmed šolskih učiteljev. Mati, ki je počivala, nas je slišala in vstala. Pristopila je k nam in dejala: »Ne bom zapravljala denarja, da bi vi grešili« in je ugasnila glavno stikalo – ne samo stikalo v sobi, ampak kar glavno varovalko. V naslednji uri smo potem morali vse delati v popolni temi: čistiti čevlje, pripravljati naše stvari. Dala nam je pravo lekcijo. Drugič, ko smo bili že starejši in je moja sestra že pričela dobivati šiviljska dela, da bi zaslužila denar za družino, je naša mati postavila v sobo velik napis, na katerem je pisalo: »V tej hiši nihče ne sme nikogar opravljati.« Nekega dne je k nam prinesla delo bogata gospa in pričela govoriti o nekom grde stvari. Moja mati je prišla in rekla: »Ne vidite, kaj tu piše?« Gospa je bila tako jezna, da je vstala in odšla. Moja sestra je pogledala mater in ji poočitala, ker smo izgubile dober posel, denar pa bi nam še kako prav prišel. Mati ji je odgovorila: »Kaj je bolj važno? Denar ali Bog? Delala bom tudi dvakrat več za denar, vendar ne bom dovolila, da se take stvari govorijo v tej hiši.« Vidite... bila je samo običajna ženska, pa je vendar vedela, kaj je prav in kaj narobe. Nikdar je nisem slišala izreči slabo besedo.

DAJTE, KAR STE PREJELI

DAJTE, KAR STE PREJELI

Velikodušno dajajte tisto, kar ste prejeli od Jezusa. On me ljubi. Prestal je vse težave, da je prišel z nebes, da nam je prinesel dobro novico, naj ljubimo drug drugega. Moramo biti sposobne ljubiti svoje sestre. Kot sveti Maksimilijan, ki ni bil izbran. Tisti mož je rekel: »Oh, moja žena, oh, moji otroci,...« on [Sv. Maksimilijan] pa odvrnil: »Vzemi moje življenje.«

Vemo, kaj se je zgodilo. Zaprli so ga v ječo, kjer je od lakote skoraj umrl. Ne vemo, kaj je bolečina, ki jo povzroča lakota, ne vemo. Videla sem ljudi, ki so dneve umirali od resnične lakote. Vendar on ni tako umrl. Dali so mu injekcijo. Zakaj je to storil? Velika ljubezen. Bi jaz to storila za svojo sestro?

NI DOVOLJ REČI, LJUBIM TE

NI DOVOLJ REČI, »LJUBIM TE«

Poznate svojega bližnjega soseda? Veste, da tam živi slep človek? Da je tam nekdo bolan, da je tam osamljen, star človek, ki nima nikogar – veste? In če veste, ali ste kaj storili? Obstaja možnost, da izkažete ljubezen, da pridete naslednji dan, da nekaj storite. Pridite, poglejte in storite nekaj in videli boste radost, ljubezen in mir, ki bodo prihajale iz srca, ker ste za nekoga nekaj storili. Podarili ste svojo ljubezen do Boga z živim dejanjem. Ni dovolj reči: »Ljubim te,« storite nekaj. In ta nekaj naj bo nekaj, kar boli, saj prava ljubezen boli. Ko pogledate na križ, veste, kako vas je ljubil Jezus. Ker vas je ljubil, ker me je ljubil, je umrl na križu. In želi, da tudi mi tako ljubimo.

BREZ STRAHU

BREZ STRAHU

Ni nas strah povedati, da je umirajoči na cesti Jezus: lačni, nagi, brez doma... Ni nas strah nositi Jezusa, ni nas strah moliti rožni venec na cesti. 

MATI LJUBEZNI

MATI LJUBEZNI

Ponavljam. Vemo, kaj se je zgodilo naši Gospe – čudoviti sočutni materi, polni ljubezni. Ni je bilo sram priznati Jezusa za svojega sina. Vsi so Ga zapustili, ostala je z Njim sama. Ni je bilo sram, da je bil Jezus pogubljen, popljuvan, da je postal nezaželen kot kak gobavec, neljubljen, od vseh zasovražen, da je bil njen sin, Jezus. Tudi zdaj, globoko sočutje v njenem srcu. Ali stojimo ob strani našim ljudem, ko trpijo? Ko so poniževani? Ko mož izgubi službo? Kakšna sem potem do njega? Sem polna sočutja do njega? Razumem njegovo bolečino? In ko otroci pobegnejo, zapeljani – imam to globoko sočutje, da jih grem iskat, jih najdem, jim stojim ob strani, jih doma pričakam z dobrodošlico, jih ljubim z globoko ljubečim srcem? Sem do sester v skupnosti kot Marija? Zaznam njihovo bolečino, njihovo trpljenje? Če sem duhovnik, duhovnik, ki ima Marijino srce, ali je v meni sočutje odpuščanja, ali prinesem to Božje odpuščanje trpečemu grešniku, to globoko Marijino sočutje. Nje ni bilo sram. Priznala je Jezusa za svojega.

Pri križanju, jo vidimo, kako stoji - Božja mati stoji.[1] Kako ogromno vero je imela, zaradi svoje žive ljubezni do svojega Sina, da je stala tam, Ga gledala, od vseh zapuščenega, od vseh neljubljenega, od vseh nezaželenega, najslabšega. In tam je stala. Imela Ga je, ker je bil njen Sin. Imela Ga je, ker ji je pripadal in ker je ona pripadala Njemu. Ni je bilo strah imeti Ga. Ali vzamemo za svoje ljudi, ki trpijo, ki so na cesti, naše ljudi, našo družino, mar vemo, da trpijo? Prepoznamo njihovo lakoto po Jezusu? To je lakota po razumevajoči ljubezni. Zato je bila naša Gospa tako velika, ker je imela razumevajočo ljubezen, zato imamo tudi ve in jaz, ker smo ženske, to velikansko stvar v sebi, to razumevajočo ljubezen. To vidim tako čudovito v naših ljudeh, v naših ubogih ženskah, ki dan za dnem in vsak dan srečujejo trpljenje, ga sprejemajo zavoljo svojih otrok. Videla sem matere, ki so shajale brez tolikih stvari, celo prosjačile so, da bi imel otrok. Videla sem matere, ki so držale prikrajšanega otroka, ker je to njen otrok, ona pa je polna razumevajoče ljubezen za trpljenje svojega otroka.

---

[1] Prim. Jn 19,25.

NESEBIČNA LJUBEZEN

NESEBIČNA LJUBEZEN

Ljubezen – ne zlorabljajmo te besede. Pomen, ki ga ima danes ta beseda v svetu, je sebična, egoistična ljubezen. Ljubezen je usmiljenje in me, ki se imenujemo »Misijonarke usmiljenja« moramo premisliti našo ljubezen. Toliko stvari se bo razjasnilo v naši skupnosti in v naših življenjih, če se naučimo ljubiti in zares spoštovati prvo zapoved. Sveti Janez pravi: »Če praviš, da ljubiš Boga, pa sovražiš svojega brata, si lažnivec.«[1] ... V teh dneh poglobite svojo osebno ljubezen do Jezusa tako, da ljubite svojo sestro.

---

[1] Prim. 1 Jn 4,20.

MILOST VIDETI

MILOST VIDETI

»Iskal sem nekoga, da bi me tolažil.«[1] Poiščite ga v vaši skupini, v vaši skupnosti. »In nisem našel nikogar.« Kako je grozno, če [kot] Misijonarka ljubezni, prinašalka Božje ljubezni, polno posvečena, da nudi brezplačno uslugo s celim srcem, če ta sestra pride k meni z obžalovanjem, če je danes videti osamljena, nezaželena, neljubljena [in jaz nisem tu zaradi nje]. Ne ta sestra, Jezus v njej je tisti, ki išče ljubezen. Prosimo našo Gospo, naj nam da milost, da bomo videle. »Nekoga sem iskala in sem našla mojo sestro.« Rekla ni ničesar, vendar sem razumela. Na neki način se ljubezen prične tu – doma. Vse smo ženske in Bog nam je podaril nekaj posebnega - [sposobnost] ljubiti in biti ljubljene. Grozna stvar je, če ne dovolimo sestram, da bi nas ljubile. Če smo tako ponosne, tako grde, tako zaskrbljene, nimamo časa, da bi dovolile sestram, da nas ljubijo. Napravimo sklep za postni čas: Tu bom za mojo sestro, za mojo vodnico [novink], za predstojnico – ne v besedah, ne s tistim tamasha[2] – temveč s svojim razdajanjem in žrtvovanjem, s svojo molitvijo – morda samo z lepo, namesto z grdo besedo. Bi Jezus rekel: »Šel sem po spodnji obvoznici« - tam je 300 sester – »iskal sem eno, pa je nisem našel.«[3] Kako grozno bi bilo, če bi Jezus to rekel o Misijonarkah ljubezni, ki so poslane, da bi bile Njegova ljubezen in tolažba. Kako grozno!

---

[1] Prim. Ps 69,21.

[2] Dobesedno – šov, predstava.

[3] Prim. Ps 69,21.

ZAHTEVA PO LJUBEZNI

Zahteva po ljubezni

Da bi se približale najbolj ubogim med ubogimi, jim moramo postati podobne. Da bi bile sposobne početi to delo, je potrebno živeti v molitvi in samožrtvovanju. Da bi se približale najbolj ubogim med ubogimi, jim moramo postati podobne. Da bi privlačile Kristusove uboge, je nujno popolno uboštvo.