JEZUS NAM JE ZELO OLAJŠAL LJUBITI DRUG DRUGEGA

JEZUS NAM JE ZELO OLAJŠAL LJUBITI DRUG DRUGEGA

Jezus nam je zelo olajšal ljubiti drug drugega. Spomniti se moramo samo, da karkoli počnemo, počnemo Njemu.

Sad molitve je vera.

Sad vere je ljubezen.

Sad ljubezni je služenje.

Vse se prične z molitvijo. Prinesite v vašo družino rožni venec. Kjer je molitev, tam je edinost, tam je mir, tam je ljubezen. To sem videla pri naših ubogih. Radost ljubezni je radost deliti.

Zelo bi bila srečna, če bi molili k naši Gospe, da bi delili radost ljubezni v svojem domu. Kajti, kjer je ljubezen, tam bo vedno tudi kdo, ki bo molil.

Ne moremo dajati ničesar, česar nimamo v sebi. 

TEŽAVE KOT DAROVI

TEŽAVE KOT DAROVI

Težav nikoli ne imenujem »problemi«. Vedno jim rečem »Božji darovi«, saj je vedno laže vzeti darilo, kot težavo. 

DAJTE VSAJ NASMEŠEK

DAJTE VSAJ NASMEŠEK

Karkoli, tudi če namenite vsaj nasmešek, ste to storili Jezusu, Bogu samemu. Ob smrtni uri, ko boste vi in jaz odšli domov k Bogu, bo Jezus postavil isto vprašanje, ki si ga lahko postavite sami: »Bil sem lačen in dali ste Mi jesti,« ne samo lačen kruha, ampak lačen ljubezni. Biti osamljen, nezaželen, lačen ljubezni. Ne samo nag brez kosa obleke, ampak nag zaradi izgube dostojanstva, človeškega dostojanstva, te čudovite vrline čistosti, ta ... ta nagost. Brezdomec ne samo brez hiše iz opeke, ampak zaradi občutka nezaželenosti, zapostavljenosti, zavrženosti, odpadek družbe. Po tem nas bo Jezus sodil, ko bomo stopili predenj. Bil sem lačen in dali ste mi jesti, bil sem nag in oblekli ste me, bil sem brez doma in vzeli ste me k sebi. Pridite, pridite blagoslovljeni mojega Očeta in prevzemite kraljestvo, ki vam ga je On pripravil od večnosti in za večnost.[1] Vi [boste] polni radosti, miru, ljubezni... In to nas je učil Jezus – kako ljubiti.

---

[1] Mt 25,34-40.

KO UMREMO

KO UMREMO

»Karkoli storite – storite Meni.[1] Kadarkoli strežete v mojem imenu« – voda, pomislite – toliko čaš vode.[2] Najbolj pomembna stvar – ko umremo [nas bodo vprašali]: »Kdaj ste ljubili? To ste storili Meni.« To je za vsakega kristjana, za vsako človeško bitje in mi kristjani imamo večje obveze, saj vemo, saj so nam povedali. Drugi tega ne vedo tako jasno kot mi.

---

[1] Prim. Mt 25,40.

[2] Prim. Mr 9,41.

DOTIKATI SE KRISTUSOVEGA TELESA

DOTIKATI SE KRISTUSOVEGA TELESA

[Naše sestre] so morale k umirajočemu. Pred mašo, jutranjo mašo s svetim obhajilom, ki jo imamo vedno preden gremo ven, sem jim to povedala in naročila: »Med sveto mašo ste videle, kako nežno, s kakšno ljubeznijo se je oče dotikal Kristusovega telesa. Prepričane bodite, da je to isto telo ubogega, ki se ga boste dotikale. Dajte mu isto ljubezen, isto nežnost.« Šle so. Po treh urah so se vrnile in ena od njih je prišla k meni v sobo in rekla: Mati, tri ure sem se dotikala Kristusovega telesa. Njen obraz je sijal od radosti. Vprašala sem: »Kaj si storila, sestra?« »Čim smo prišle, so prinesli moža pokritega z ličinkami. Izvlekli so ga iz kanala. In tri ure sem se dotikala Kristusovega telesa. Vedela sem, da je to on.« Ta mlada sestra je razumela, da Jezus ne more varati. Tako je dejal: »Bil sem bolan in poskrbeli ste Zame.«[1]

---

[1] Prim. Mt 25,36.

JEZUS KRISTUS MORA ŠE ENKRAT DOL

JEZUS KRISTUS MORA ŠE ENKRAT DOL

Spominjam se, da sem se s tajnikom misije Ramakrishna srečala v Burdwanu. Tam so ljudje zbirali denar za gobave bolnike. Hoteli so, da pridem in sem šla. Ko je za to slišal tajnik misije Ramakrishna, je šel tudi on. Po tistem, ko so mi ljudje dali, kar so darovali, sem rekla: »Po naši veri je Jezus dejal, da ko dajemo lačnim, dajemo Bogu. Preko mene, dajete ubogim. Ne dajete meni, dajete ubogim.« Ko sem zaključila, je tajnik vstal in želel govoriti: »Ko vidim Misijonarke ljubezni, ko hodijo po cestah Kalkute, verjamem, da je Jezus Kristus prišel dol, kjer hodi v sestrah in po sestrah, da bi delal dobro.« Hindujci so bili presenečeni in so me spraševali: »Je mar postal kristjan?« Moramo preučiti, če za ljudi v Kalkuti res predstavljamo takšno podobo? Svetu?

MOLITI DELO

MOLITI DELO

Ker je Jezus tako rekel, verjamemo da Jezus je, kot vemo, da je dva in dva štiri. O tem ne dvomimo, vemo da je štiri. Isto vemo, da je Jezus rekel: »Bil sem lačen. Bil sem nag. Bil sem bolan. To ste storili Meni.[1] Če sprejmete dete v mojem imenu, sprejmete Mene.[2] Če nekomu ponudite kozarec vode, jo daste Meni.[3] Karkoli storite enemu od mojih najmanjših bratov, storite Meni.« To so živi dokazi resničnosti Kristusa ... in zagotovo je to Jezusu. Zato se moramo naučiti moliti delo z Jezusom, za Jezusa, Jezusu in potem bomo z Njim 24 ur dnevno in to nas naredi kontemplativce v srcu sveta.

---

[1] Prim. Mt 25,35-46.

[2] Prim. Mt 18,5; Lk 9,48; Mr 9,37.

[3] Prim. Mr 9,41.

POSKRBI ZAME

POSKRBI ZAME

Jezus je znova in znova ponavljal: »Če daste kozarec vode v mojem imenu, ga daste Meni.[1] Če sprejmete malo dete v mojem imenu, sprejmete Mene.«[2] In da bi bilo še bolj jasno, je Jezus spet in spet in spet ponavljal: »Bil sem lačen in nahranili ste Me«[3] Vi ne veste, kaj je lakota, vendar je danes na svetu, v Afriki, v Etiopiji, v Indiji toliko otrok, ki so zares lačni. Danes nekateri otroci v Etiopiji umirajo od lakote. Zadnjič me je neka sestra poklicala po telefonu in prosila za hrano, prosim pošljite hrano. Naši otroci, naši ljudje umirajo od lakote. Vidite, mi tega ne vemo. Še en strašen primer: nek dan sem z ulice pobrala majhno šestletnico, ki sem ji lahko z obraza razbrala, da je lačna, zelo lačna. Dala sem ji kos kruha in jedla ga je mrvico po mrvico. Torej sem ji rekla, naj je kruh, da je lačna, naj je kruh. Pogledala me je in rekla, da jo je strah, ker ga bo zmanjkalo in bo spet lačna. Mislila je da bo, če bo jedla počasi, počasi, čutila manj lakote. Bolečina od lakote je strašna in tu moramo vi in jaz dajati do bolečine. Ne zahtevam, da dajete na takšen način kot jaz, ampak da dajete do bolečine. In takšno dajanje je dejavna Božja ljubezen.

Veliko je ljudi, starih, invalidnih, umsko zaostalih, ljudi, ki nimajo nikogar, nikogar da bi jih ljubil – so lačni ljubezni. In morda je takšna lakota prav pri vas doma, v vaši družini. Morda je v vaši družini starostnik, morda bolnik. Ste kdaj razmišljali, da lahko svojo ljubezen do Boga morda pokažete z nasmehom, morda tako, da ponudite kozarec vode, ali pa samo s sedenjem pri nekom ob pogovoru. Veliko jih je v bogatih državah, kot je Japonska. Mnogo jih je. Sestre so našle kar precej ljudi, ki so pozabili, kaj pomeni ljubezen, človeška ljubezen, saj nimajo nikogar, da bi jih ljubil. Zato pričnite dajati radost ljubezni najprej v vaši družini, pri bližnjem sosedu ali pa morda v vašem razredu. Dekle, ki sedi poleg vas je morda zelo osamljena, podarite ji nasmeh. Morda se otrok, ki sedi blizu vas, ne more učiti z lahkoto, kot to počnete vi. Lahko pomagate? To je lakota in to je tisti čudoviti način , da pokažete ljubezen, da zares ljubite Boga, da zares ljubite svojega bližnjega, da tako delite. In nagost: Jezus je dejal: »Bil sem nag in ste Me oblekli.« Veliko je ljudi v zelo, zelo hladnih deželah, ubogih ljudi, ki nimajo nič, ki so umrli, ker niso imeli oblačil. Je pa tu še večja nagost – izguba človekovega dostojanstva, izguba te čudovite vrline, čistosti in to je velika nagost. In to lahko delite z njimi, molite za njih, žrtvujte se in ščitite svojo čistost tako, da boste vedno pokriti z radostjo čistosti.

---

[1] Prim. Mt 10,42; Mr 9,41.

[2] Prim. Mt 18,5; Mr 9,37; Lk 9,48.

[3] Prim. Mt 25,35.

NE SAMO HRANE

NE SAMO HRANE

Isti Kristus je dejal:

Bil sem lačen – ne samo hrane, ampak miru, ki pride iz čistega srca.

Bil sem žejen – ne vode, ampak miru, ki napoji strastno žejo po vojni.

Bil sem razgaljen – ne oblačil, ampak čudovitega dostojanstva moških in žensk do njihovih teles.

Bil sem brez strehe nad glavo – ne tiste iz opeke, ampak srca, ki razume, ki pokriva, ki ljubi. 

ZAKAJ ME PREGANJATE

»ZAKAJ ME PREGANJATE?«

Prav na začetku je sveti Pavel, ki je bil prvi, ki je preganjal cerkev, šel v Damask ... imel je pismo z navodilom, naj gre tja in uniči vse kristjane, ki jih je krstil sveti Peter. In on, zdrav človek, je padel s konja in slišal naslednje besede: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« On ni nikdar ne slišal ne videl Jezusa, vedel pa je kam je namenjen in kaj mora storiti. Sveti Pavel je vprašal: »Kdo si?« Spet je zaslišal glas: »Sem Jezus Kristus, tisti, ki Ga preganjaš.«[1] In te besede je zelo važno, da poznamo. Besede: »Karkoli ste storili enemu od mojih najmanjših bratov, ste storili Meni.«

---

[1] Prim. Apd 9,5-7; 22,1-8; 26,12-15.

SKROMNA DELA LJUBEZNI

SKROMNA DELA LJUBEZNI

Da bi pokazale hvaležnost Bogu, ker nas je izbral, da bomo njegove Misijonarke ljubezni v Njegovi Cerkvi in za Njegovo Cerkev, ne vidim boljšega načina, kot obrniti se na našo Gospo, saj je ona zavetnica nastanka Družbe in jo prositi, skupaj v razumu in srcu, naj nas nauči globoko poslušati v goreči molitvi jok njenega sina Jezusa na križu. »Žejen sem,«[1] tako se z njo in kot ona naučimo biti v Jezusovi prikriti bolečini današnjega sveta, še posebej v življenjih najbolj ubogih med ubogimi, tako materialni, kot duhovno in tako potešimo Njegovo žejo po ljubiti in biti ljubljen. Naša skromna dela ljubezni do najbolj ubogih med ubogimi niso zgolj socialna dela, so čudoviti pomeni ... dokaz naše ljubezni do Jezusa – potešitve Njegove žeje po ljubezni in po dušah. »Karkoli ste storili enemu od mojih najmanjših, ste storili Meni,«[2] je rekel Jezus.

---

[1] Prim. Jn 19,28.

[2] Prim. Mt 25,40.

LAČEN JE NAŠE LJUBEZNI

LAČEN JE NAŠE LJUBEZNI

Jezusa boli, da nas ljubi. Boli ga. Da zagotovo ne bi pozabili Njegove velike ljubezni, je naredil iz sebe kruh življenja, ki zadovolji našo lakoto po Njegovi ljubezni,[1] našo lakoto po Bogu, saj smo bili za to ljubezen ustvarjeni. Bili smo ustvarjeni po Njegovi podobi. Ustvarjeni smo bili, da bi ljubili in bili ljubljeni in On je postal človek, da bi nam omogočil, da Ga ljubimo, kot On ljubi nas. On je postal lačni, nagi, brezdomec, bolni, tisti v zaporu, osamljeni, nezaželeni in On je rekel: »To ste storili meni.« Lačen je naše ljubezni in to je lakota ubogih. To je ljubezen, ki jo moramo, ve in jaz, najti. Morda pri sebi doma.

---

[1] Prim. Jn 6,35.

EVANGELIJ PETIH PRSTOV

EVANGELIJ PETIH PRSTOV

Naše delo je tako čudovito, tako resnično, ker, če so naša srca čista, lahko vidimo, se lahko dotikamo Jezusa 24 ur dnevno, saj je jasno povedal: Karkoli storite enemu od mojih najmanjših bratov – Vi- ste -to - storili - meni.[1] Evangelij v naših petih prstih – zato potrebujemo globoko življenje v molitvi – da lahko naše sestre in naši ubogi vidijo v nas Jezusa, Njegovo ljubezen, Njegovo sočutje.

Nekega dne je velik profesor, jezuitski duhovnik iz Rima prišel v Kalkuto in se pridružil našemu čaščenju. Pred tem sva imela dolg razgovor in vzela sem si nekaj časa, da sem ga učila [evangelij] petih prstov: »Ti si to storil meni.« Kasneje mi je povedal, da je čas čaščenja porabil za meditacijo o teh besedah in mi kasneje, po vrnitvi v Rim, pisal. Napisal je, da vedno uporablja te besede pri svojih predavanjih in da imajo resničen učinek nanj in na njegove študente. Spremenile so njegov celoten pristop k teologiji.

---

[1] Prim. Mt 25,40.

TO STE STORILI MENI

To ste storili Meni

Vsi želimo ljubiti Boga, saj smo bili ustvarjeni za večje stvari – ljubiti in biti ljubljeni. Kako ljubimo Boga? Kje je Bog? Jezus je odgovoril: »Karkoli storite enemu od mojih najmanjših bratov, to storite meni.«[1] In ko umremo, ko pojdemo k Bogu domov, nam bo Bog sodil po tem, kakšni smo bili do ubogih. Rekel je: »Bil sem lačen in nahranili ste me, bil sem nag in oblekli ste me, bil sem bolan, pa ste poskrbeli zame, bil sem brez doma, in povabili ste me naprej, bil sem osamljen in nasmehnili ste se... Karkoli ste storili enemu od mojih najmanjših bratov, to ste storili meni.«[2] To nam je Jezus ponavljal kar naprej in naprej: ljubite drug drugega kot nas je On ljubil.

---

[1] Prim. Mt 25,40.

[2] Prim. Mt 25,31-46.