PROSITI ODPUŠČANJE

PROSITI ODPUŠČANJE

Odgovorimo na strašno Božjo žejo z našim ljubečim zaupanjem v Njegovo ljubezen do nas in z radostjo popolne predaje Njegovi volji. Obrnimo se na Boga z globoko vero in ljubeznijo, pokesajmo se svojih grehov in prosimo za Njegovo milost. Tudi drug na drugega se obrnimo z ljubeznijo in zaupanjem, prosimo odpuščanje za vse rane, ki smo jih prizadejali drugim in odpustimo vsem za rane, ki so bile nam prizadejane.

KAJ BO SPREMENILO MOJE SRCE

KAJ BO SPREMENILO MOJE SRCE?

Sprememba bivališča ne bo spremenila mojega srca. Kaj bo spremenilo moje srce? Moja ljubezen do Jezusa. Od vas želim samo, da ste zares samo za Jezusa. Prosimo našo Gospo, naj nam pomaga čez dan, da bomo zares odprle srca Jezusu. Same od sebe nimate tega poguma. Priznajte to. Izvlecite korenino. Našle boste Jezusa in ko Ga boste našle, boste našle mir, ljubezen in edinost.

KAKO SE JE POČUTIL JEZUS

KAKO SE JE POČUTIL JEZUS

Nek dan je sestra storila strašno stvar. Nisem ji rekla niti besede, ampak sem čakala ... mislila, da se bo prišla opravičiti. Ni se pojavila, zato sem šla za njo – nobenega odgovora. Našla sem drug razlog, da sem jo poiskala. Še vedno nobenega odgovora. Nisem vedela, kako lahko ostane v takšnem grešnem stanju. Ker mi je je bilo žal, sem razumela, kako se je počutil Jezus, ko so Ga odklonili. Vendar On vedno čaka. Božja milost je večja od našega greha. Bog me je ustvaril za velike stvari, ker me ljubi.

PREDEN GRESTE V POSTELJO

PREDEN GRESTE V POSTELJO

Če prizadenete sestro, se ji opravičite še preden greste v posteljo. Če pa vas je sestra prizadela ne postanite slabe volje, temveč pojdite k Jezusu in recite: »Jezus, ljubim te. Pojdi v njeno srce.«

SPRAVA

SPRAVA

Jezus je govoril, da če nosite na oltar žrtev, pa se spomnite, da imate kaj proti svojemu bratu, potem se obrnite in se najprej spravite.[1] Isto velja za vas – ne pojdite spat, če prej niste prosili odpuščanja sestre ali po možnosti šle k spovedi. Naj bo vaše življenje, moje življenje, tako pregledno, da bodo lahko »pogledali in videli samo Jezusa« in rasle boste podobne Jezusu.

---

[1] Prim. Mt 5,23-24.

SICER MOLČITE

SICER MOLČITE

Če sem kriva rečem, oprosti, sicer molčim. Lepo. Ponižnosti se nauči s prejemanjem ponižanj. Najlepši primer imamo v naši Gospe. Vedela je, da je sveti Jožef prizadet. 

ČE STE BILE NEPRIJAZNE

ČE STE BILE NEPRIJAZNE

Kako ste se obnašale do ubogih? Ste bile osorne? Neprijazne? Grobe? Ste vlekle? Potiskale? Kako ste se obnašale do ubogih? Če vam ni uspelo, pojdite k spovedi, se opravičite in se poskušajte popraviti za Jezusa. Zavezanost četrti zaobljubi pomeni imeti zelo občutljivo vest. Če ste bile stroge, neprijazne, grobe ali kaj takega, prosite ubogega za odpuščanje. Lahko da ste takšne doma s sestrami – prosite naj vam odpustijo. Pripeljite vse reveže, s katerimi ste delale danes pred tabernakelj. Ne morete iti do vsakega od njih, da bi mu rekle, naj vam odpusti, zato jih pripeljite sem pred tabernakelj in prosite vsakega posebej, naj vam odpusti, če ste ga prizadele. Vsakega posebej ne morete prositi odpuščanja v vaših mislih, v vašem srcu, v vašem duhu, zato jih pripeljite sem pred Jezusa in recite, oprosti, vsakemu posebej ... prosite odpuščanja ... in sklenite, da tega ne boste več počele.

OPRAVIČITE SE PRVI

OPRAVIČITE SE PRVI

Če nimate prav, bodite ve tiste, ki se prve opravičijo. Pri nas doma je bil oče hitre jeze; včasih je moji materi izrekel kakšne močne besede. Vedno se je po nekaj urah mati oblekla in ga nestrpno čakala, da se vrne in ga, čim se je vrnil, vprašala: »Kako si?« Obed je bil pripravljen. Na ta način se je ona pripravila in opravičila. Če to lahko storimo vsepovsod po svetu, zakaj ne tu?

Danes na kos papirja napišite, kako ste živele v prejšnjih skupnostih, potem pa ga vzemite na čaščenje in ga preberite Jezusu ter mu povejte: »Jezus, to je vse, kar Ti lahko dam in jaz sem tvoja nevesta.« Vedno imejte pogum, da se opravičite. Ni važno komu, naj bo to odrasel človek, sestra ali otrok, mati prednica, ko se enkrat zaveste, da ste nekoga prizadele, bodite vedno prve, ki se opravičijo. Samo ponižne sestre lahko rečejo, da jim je žal. Jezusa ranimo z našim grehom, z našim oddaljevanjem od Njega. Ne moremo raniti Jezusa v drugih osebah; moramo se počutiti slabo, če se obrnejo stran od Jezusa, saj tako zelo prizadenejo sebe. Glede vas sestre, nočem da ne grešite iz strahu pred peklom ali vicami, ampak zaradi ljubezni do Jezusa. Tam sta pekel in vice, tam sta, ampak nista tam zato, da ne bi grešile. Spomnite se svete Terezije, ki se je bala grešiti, ker se je bala pekla. Ona je cerkvena učiteljica in svetnica, kaj pa smo me? Zato danes pri čaščenju molite o vsem, kar sem vam rekla. Izpraznite vaša srca grenkobe. Čista srca vedno vidijo Boga.[1]

---

[1] Prim. Mt 5,8.

ČISTOST

ČISTOST

Razmišljala sem o mali sveti Neži[1] – bila je samo otrok – bila je usmrčena zaradi Jezusove ljubezni; ona je angel čistosti. Vsak od nas se lahko v molitvi obrne nanjo in jo prosi za pomoč, vodstvo in varstvo. Živela je običajno življenje, nič posebnega, vendar je imela velikansko ljubezen do čistosti. Na sveto Nežo se moramo obrniti z majhno molitvijo- ko je umrla je bila stara samo 16 let; kakšen pogum je bil v njej. Sprašujem se, če bi mi imeli takšno hrabrost – dopustila je, da so ji [odsekali] glavo, da bi zaščitila svojo čistost. Nikomur ni dopustila, da bi se je dotaknil in zlorabil njeno čistost.

---

[1] Sveta Neža rimska (291-304), devica, mučenka, je po izročilu pretrpela mučenje, ko je bila stara 13 ali 14 let. To se je zgodilo v času cesarja Dioklecijana.

LJUBITE DRUGEGA S ČISTIM SRCEM

LJUBITE DRUGEGA S ČISTIM SRCEM

Ko mladi moški res ljubi mlado dekle in mlado dekle ljubi mladega moškega je to prelepo. To je Božje darilo, ljubezen s čistim srcem. Ljubiti drugega z nedolžno ljubeznijo. Ljubiti drug drugega z ohranjanjem nedolžne, čiste duše in telesa tako, da se to nekega dne lahko potrdi s poroko, kot pravi Sveto pismo: »Mož in žena se bosta združila skupaj in postala bosta eno.«[1] Tako bosta na dan združitve lahko podarila drug drugemu nedolžno srce, nedolžno telo, nedolžno dušo. To je Božje darilo za vas.

---

[1] Prim. 1 Mz 2,24; Mt 19,5; Mr 10,7; Ef 5,31.

JAZ HOČEM, JAZ BOM ŠČITILA ŽIVLJENJE

JAZ HOČEM, JAZ BOM ŠČITILA ŽIVLJENJE

Jaz hočem, jaz bom ščitila življenje, ker je življenje ustvaril Bog za večje stvari: za ljubiti in biti ljubljen. In za tistega malega je Jezus na križu umrl in je umrl, ker je ljubil – [dal je] Svojo dragoceno kri za tega malega. Prinesimo torej radost ljubezni iz vašega srca in ... najboljši način, da to storite je pomagati tem mladim materam, ki jih kličem mlade matere, neporočene matere, vendar imajo kaj deliti z vami. Dajejo vam možnost deliti radost ljubezni in tega, kar vsi skupaj storite za njih ... pojdite, poiščite jih in ko jih najdete, pokažite jim, saj: »Kar storite najmanjšemu,« je dejal Jezus, »to ste storili Meni.«[1]

---

[1] Prim. Mt 25,40.

SAMO MI VEMO, DA POTREBUJMO ODPUŠČANJE

SAMO MI VEMO, DA POTREBUJEMO ODPUŠČANJE

Se spominjate izgubljenega sina? »Vstal bom in šel do mojega očeta.«[1] Šele, ko se zavemo, da potrebujemo odpuščanje, lahko odpuščamo. Ne morete verodostojno izgovarjati Očenaš – lažete; zazrite se vase in poglejte, če najdete v sebi kaj, česar ne morete odpustiti. Je tam kaj, kar vas boli? Poiščite tisto osebo. Sestra je napisala prelepo pismo sestri, ki jo je prizadela. Če vam je težko videti Jezusa v tabernaklju, videti Jezusa v ubožcu, videti Jezusa v vaši predpostavljeni - izvrzite to, saj ne morete ljubiti Kristusa brez celovite ljubezni v čistosti. To bi bila laž... Zadnjič je nekdo govoril o kazni, o tem, da ga bodo zaprli. Ta oseba je rekla: »Oh, pripravljen sem.« Malo kasneje je nekdo nekaj rekel – tri besede – in ta je izbruhnil. In ta naj bi bil pripravljen, da bo kaznovan!

---

[1] Prim. Lk 15,18.

PREPUŠČANJE TRPKOSTI

PREPUŠČANJE TRPKOSTI

Pred časom je luteranska pastorka iz Švedske prišla v Kalkuto. Mislim, da je učiteljica teologije. V pogovoru mi je povedala, da od otroštva sovraži svojega očeta in da nikoli ni govorila z njim, saj je umoril njeno mater. Sovraštvo je v njej raslo. Rekla sem ji, da je samo ena stvar, ki jo lahko stori – naj se vrne in reče, da ji je žal. Dolgo časa se je prepuščala svoji zagrenjenosti. Nenadoma je ubogala, šla naravnost k očetu in rekla: »Ljubim te...« Sedaj skrbi zanj. Povedala mi je da ni nikdar doživela takšne radosti, kot takrat, ko jo je oče objel. Vidite sestre, Bog ji je odpustil, odpustil njemu, šele ko se je predala.

ČUTITE OD KOGA TRPKOST

ČUTITE OD KOGA TRPKOST?

Zaradi neodpuščanja je toliko trpljenja in nesrečnosti. Zapomnite si, sestre, v Očenašu pravimo: »Odpusti nam naše grehe, kakor mi odpuščamo...«[1] Če ne odpuščate, vam ne bo odpuščeno. Zazrite se globoko v vaša srca. Najdete tam kakšno trpkost do koga? Potem poskušajte najti to osebo ali ji pisati – morda sestri, morda kakemu ubožcu, morda komu doma. Odpustite; drugače ne morete ljubiti Jezusa s nedeljeno ljubeznijo. Ne držite grenkobe v vaših srcih. Veliko je sester, ki ne morejo odpustiti. Nekatere pravijo: »Odpustim, vendar ne morem pozabiti.« Spoved je odpuščanje – vrsta odpuščanja, ki ga daje Bog in mi se moramo naučiti te vrste odpuščanja. Kdo ve, koliko let nazaj je nekdo rekel to ali storil ono in zato pravite: »Rekla je to, ona ... in ona...« Tam nekje je bil duhovnik, ki se je iz nekih razlogov sprl s škofom in duhovniki. Vsakič, ko sem ga obiskala, je bilo v tem, kar je govoril ogromno trpkosti in mi je rekel: »Ne bom odpustil. Nočem.« Na dan, ko sem odhajala, sem mu rekla: »To je tvoja priložnost. Prosi svojega škofa za odpuščanje. To je edina beseda, ki jo želi škof slišati od tebe.« In sem molila in notri so molile sestre. Ko sem zaključila z molitvijo, mi je dejal: »Mati Terezija, dajte mi papir.« Dala sem mu papir in bila sem tako srečna. Odpeljala sem ga do škofa in mu predala papir – da si ne bi premislil in mu rekla: »To ni dovolj; reci 'odpuščam'« - in on je to storil.

---

[1] Prim. Mt 6,12; Lk 11,4.

TRPKOST IN NADUTOST

TRPKOST IN NADUTOST

Tu ni popolnega odpuščanja. Pokažite mi zagrenjeno sestro in pokazala vam bom naduto sestro. Zagrenjena sestra je vedno tudi ohola sestra. Grenkoba in nadutost sta sestri dvojčici – čemernost gre zraven. Ponižna sestra ne bo nikdar zagrenjena niti čemerna. Poglejte vase. 

KO NE MOREMO ODPUSTITI

KO NE MOREMO ODPUSTITI

Včasih ne moremo odpustiti, niti enkrat: »O meni je grdo govorila.« Jezus bi lahko z eno besedo uničil vse. On je odpuščal.[1] Neodpuščanje vas lahko zaznamuje za celo življenje. Vztrajno razmišljamo o besedi, ki jo je izgovorila sestra, moramo pa priznati svoj greh, biti sposobne odpuščati. Moramo odpustiti – ne čakajte. Je odpuščanje v mojem srcu? To je življenjska ovira. Ko je enkrat prepozno, se ne da več storiti nič.

Moj brat je imel majhen izpuščaj in v kratkem času je rak postal velik kot gomolj – po samo treh mesecih. Isto se nam dogaja, če ne odpuščamo. Ne verjemite hudiču. Vrzite to ven. Morda kuhate zamero proti vaši predpostavljeni, morda proti sestram, morda proti vašim staršem. Vam novinkam, ki ste mlade, se bo hudič približal z zelo lepimi idejami. Ne dovolite hudiču, da vas preslepi. Oče odpusti mi.

Neki [pacient] se je boril s smrtjo: ni mogel umreti! Sestra je vprašala: »Vas kaj vznemirja, vas kaj skrbi?« – »Da, ne morem umreti, dokler ne prosim očeta, da mi oprosti.« Zato je sestra poiskala očeta, ki je prišel. Oče: »Moj ljubljeni otrok,« sin: »Oče, odpusti mi.« Oče in sin sta odpustila drug drugemu, se poljubila in objela. Po dveh urah je umrl. Vidite, kako čudovito...

---

[1] Prim. Lk 23,34.

NAUČITE SE ODPUŠČATI

NAUČITE SE ODPUŠČATI

Nek dan je v mojo sobo vstopila sestra... Govorila mi je grozne stvari. Poslušala sem jo. Pri njej sem imela zelo slab občutek, ker si je dovolila govoriti tako. Mi ne moremo prizadeti Jezusa, vendar se On počuti slabo, ker prizadenemo sami sebe. Tako sem stopila do nje in ji dala možnost, da reče, da ji je žal. Opravičila ni bilo. Čakala sem v sobi. Nihče ni prišel. Našla sem izgovor, da sem ji naročila, naj nekaj stori. Opravičila ni bilo. Spet sem se vrnila v svojo sobo, da bi molila: »Jezus, daj ji milost, da bo rekla, da ji je žal.« Kasneje je prišla in se opravičila. Tega se morate zavedati. Ko vam sestra nekaj stori, ne zaprite se vase. Obrnite se nanjo. Ona je prizadela sebe in Jezusa v sebi. Naučiti se morate odpuščati. Zavedati se morate, da odpuščanje potrebujemo. Ona se je tega zavedla kasneje. Ko se je tega zavedla, je bilo to zanjo težko ponižanje. Jaz bi bila lahko stroga. Tista beseda bi v njej lahko ostala celo življenje. Ljubim Jezusa. Prav to mi je pomagalo, da sem se zaljubila. Ponižnost je velika reč. Če hočete biti prave Misijonarke ljubezni, se od Jezusa učite ponižnosti in skromnosti[1] ter dodajte še eno besedo, čistosti, ponižnosti in skromnosti. Sestro boste videle z novimi očmi. Ona je prizadela Jezusa.

---

[1] Prim. Mt 11,29.

CELO KRISTUS JE BIL ZAVRŽEN

CELO KRISTUS JE BIL ZAVRŽEN

Včeraj me je obiskal mladi mož. Bil je globoko prizadet, saj ga je družina zavrgla. Tega enostavno ni mogel odpustiti. Potem sem mu rekla: »Božje milosti ne bo v tebi, dokler ne odpustiš.« Isto velja za vse nas. Božje milosti ni v nas, dokler ne odpustimo. »Ampak jaz precej molim,« je rekel. Da, lahko precej moli, vendar Božje milosti v njem ne bo, dokler ne bo odpustil. Potem sem ga vprašala: »Si se poskušal primerjati s Kristusom, ki je bil zavržen ves čas od prav Njegovega ljudstva?«[1] Sklonil je glavo in dejal, da tega nikdar ni storil; Vsi vi morate po stopinjah Kristusovega življenja in potem primerjati svoje življenje z Njegovim. Kolikokrat so vas prizadeli, pa zaradi tega še vedno nosite grenkobo v sebi? Poglobite se vase in poglejte, kako ste živele v dosedanjem življenju doma in kako ste bile prizadete in zagrenjene. Če vidite dobro, sledite istemu vzorcu v življenju tudi zdaj, ker je to človeška narava v vas. Hočem, da med tem časom vsak to vidi in izprazni svoje srce grenkobe.

---

[1] Prim. Mt 13,53-57; Mr 6,2-4; Lk 4,28-30; Mt 27,15-26; Mr 15,6-15.

TRPKOST V MOJEM SRCU

TRPKOST V MOJEM SRCU

Preko tega leta poglejmo vase in poglejmo od kdaj imamo to trpkost v svojem srcu. Lahko je od otroštva, od našega noviciata, v našem posvečenem življenju, ugotovimo to in popolnoma izpraznimo naša srca. To lahko storimo z življenjsko spovedjo in vso trpkost izlijemo in potem bo ostalo samo čisto srce. Ugotovite točno od koga in kdaj je nastala ta grenkoba in kdaj in koliko življenj ste ve zagrenile s pomanjkanjem ljubezni in neprijaznostjo, z vašimi besedami in stališči – in zopet, ponavljam, izpraznite svoja srca trpkosti z dobro življenjsko spovedjo.

UČENJE ODPUŠČANJA

Učenje odpuščanja

»Odpusti ... kakor mi odpuščamo...«[1] Kakšna laž je reči »odpusti«, če sami ne odpustimo. Ko pridete do tega dela v Očenašu, se ne sprašujte: »Je res kar pravim?« Mislim, da je Jezus bolj trpel že samo, da je visel s tega križa. Rekel je: »Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen.«[2] Ne morete biti krotki, ne morete biti ponižni, če ne odpuščate. Ni potrebno imeti velikih stvari, da bi nas uničile... Če ne zmorem videti Boga – zakaj ne zmorem?

---

[1] Prim. Mt 6,12.

[2] Mt 11,29.