26. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Srce se čisti s pobožnostjo.

Če je zrcalo srca okrašeno,

je treba več truda, da zasije.

Čisto in neozaljšano zrcalo

je rodovitna prst svetlobi.

(146)

25. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Lepota srca je večna lepota.

Njene ustnice omogočijo

okušati vodo življenja.

Ko se razbije tvoj talisman,

se voda, njen darovalec in ta,

ki jo pije, zlijejo v eno.

Te enosti razum ne doume.

(145)

24. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko je tvoja misel cvetlica,

takrat si ti cvetlični vrt.

Ko je tvoja misel trn,

takrat si le gorivo ognju.

(144)

23. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Če te razdraži že blag vetrič,

se srčno zrcalo ne bo svetilo.

Kako ti bo uspelo očistiti srce?

(143)

22. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Le v čistem in jasnem zrcalu srca

človek loči, kaj je grdo in kaj lepo.

(142)

21. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

O, Bog,

napravi naša trda srca

mehka kakor vosek in

naše tarnanje naj sladko

zveni Tvojemu ušesu,

da ga usliši Tvoja milost!

(141)

2o. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Če voda vdre v čoln, se čoln potopi;

Pomaga mu pluti, ko je pod njim.

Ko je Solomon iz svojega srca odvrgel

vse želje po bogastvu in lastnini,

je ohranil od vsega le ime "ubog".

Zaprta steklenica ostane na površju

v nemirnem morju, ker je prazna.

Ko veter skromnosti zaveje v človeku,

bo mirno plul po vodah čutnega sveta.

(14o)

19. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Slehernik vidi notranjo resničnost stvari,

celo prihodnost, če je le dovolj pozoren

in duhovno razsvetljen. Ta zmožnost se

s čiščenjem srca krepi. Bolj ko je zloščeno

srčno zrcalo, več lahko človek vidi v njem

in vedno več skrivnosti se mu razodeva.

Duhovno čistost prejmemo po milosti Boga.

Uspeh pri čiščenju srca je tudi Božji dar.

(139)

18. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ne odišavi si z mošusom telesa.

Prežemi z njim svoje srce.

Kaj je mošus?

Sveto ime veličastnega Boga.

Hinavec natre z mošusom svoje telo,

duha si s pepelom zakoplje v jamo.

(138)

17. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko je ozdravljeno srce brez poželenja,

milosti poln Bog svoj prestol spet zasede.

Srcu je vodnik, saj je srce zdaj Eno z Njim.

(137)

16. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

V brezmejni čistosti srca

nas vodi razumevanje v tišino.

Srce je skoraj tik ob Bogu,

morda celo že zlito z Njim.

In ko srce postane ogledalo,

se vzpne nad svet dišav in barv

in vsa lepota je vsak hip v njem.

Človek tako odvrže pregrinjalo,

visoko nosi dvignjen prapor,

da zdaj zaznava tajno bistvo.

Misli izpuhtijo. Sama Svetloba.

Doseženo je končno bistvo,

praizvir vsega spoznanja.

(136)

15. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Sufiji so resnično ogledalo duši.

Resničnejše od pravega zrcala,

ker neumorno loščijo svoja srca

v predanih mislih, v meditaciji,

vse dokler se v srcu ne pojavi On.

(135)

14. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko bo zrcalo vašega srca umito in čisto,

se boste zazrli v slike z onostranstva tega sveta,

te zemlje in teh voda.

Videli boste oboje, slike in Stvarnika slikarja,

preprogo duhovnega bivanja in Njega,

ki preprogo razprostira.

(134)

13. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Kitajci so se hvalili sultanu: "Smo najboljši umetniki!"

Grki so mu zase zatrjevali: "Obvladamo največ

ročnih spretnosti, estetski čut nam je najvišji dar."

Sultan se odloči preizkusiti njihovo samohvalo.

Ukaže, naj z zastorom pregradijo dvorano v dva

dela, po enega za vsako skupino.

Kitajci si pri sultanu izprosijo različne barve,

bisere, srebro in zlato, a Grki kremo za loščenje in 

kup bombažnih krp.

Ko Kitajci končajo z delom, si je sultan s

spoštljivim občudovanjem ogledal njihove umetnine.

Zatem so Grki odmaknili pregrado. Kitajske

umetnine so v odsevu zloščenih sten grškega dela

tako zasijale, da se je zdelo sultanu vse še

veličastnejše.

Grki so sufiji, ki so brez formalnega učenja očistili

svoja srca vseh sledi pohlepa, poželenja, zavisti in

sovraštva.

(133)

12. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Čisto srce je neoskrunjeno zrcalo,

ki odseva podobe neizmerne lepote.

Mojzes, popolni svetnik, je odseval 

v zrcalu svojega srca brezmejno Eno,

Njega, ki nima oblike, ki je neviden,

a vendar biva povsod in vse prežema.

V omejenosti, v nebesih, v oceanih ali 

v vesolju ne moremo uzreti te podobe.

Edino zrcalo srca odseva brezmejno.

(132)