SPOSOBEN LJUBITI

SPOSOBEN LJUBITI

Nekega duhovnika so posvetili v škofa. Rekel mi je: »Mati Terezija, potolažite me.« Vprašala sem: »Kdo je umrl?« Rekel je: »Postavili so me za škofa.« Zares je bil prestrašen. Zato sem mu rekla: »Če ne ljubiš, če nisi zaljubljen v to dolžnost, ne boš nikdar sposoben dajati Jezusa tvojim ljudem.« On je samo poslušal. Naslednji dan je razglasil ljudem: »Če nisem srečen, da sem škof, potem vas ne bom mogel ljubiti. Srečen sem, da sem škof!«

ODLOČENOST

ODLOČENOST

Tekmujmo v svetosti, biti vsi za Jezusa. Napravite križ na ustnicah, ko se zaveste, da vam jeza raste; lepo bi bilo, če bi nam to prišlo v navado: »Jezus na mojih ustnicah, naj ne spregovorim grde besede,« in zapomnite si »iskala sem eno«.

ŽELIM - HOČEM

Želim - hočem

Imamo deset prstov, da nas spomnijo: »Želim si, hočem, z Božjim blagoslovom, da bom postal svet« in »Vi ste to storili Meni«[1] Tako smo srečni, da imamo Jezusa v svetem zakramentu in Jezusa v ubogemu.

Sprejmimo trdno odločitev: Želim – hočem, z Božjim blagoslovom - biti svet. In da bi potešil žejo Jezusa na križu po ljubezni, po dušah, z deli reševanja in posvečevanja najbolj ubogih med ubogimi, »želim, hočem z božjim blagoslovom biti svet«.

---

[1] Materin »evangelij petih prstov«.