RESNIČNA BOŽJA LJUBEZEN

RESNIČNA BOŽJA LJUBEZEN

Poglejte, kako velik mož je, tako pomemben in tako vpliven in vendar nosi v sebi globoko in živo vero, resnično Božji ljubezen, ki se kaže v njegovih delih. Kar me je zares presenetilo je način, kako ravna s svojimi zaposlenimi. Nekoč sem obiskala njegovo tovarno v Bombayu, kjer zaposluje skoraj 3000 delavcev. Med njimi je začel s programom, s katerim so vsi prispevali nekaj, da smo nahranili ljudi v Asha Danu. Tja sem šla, da bi se zahvalila in na svoje presenečenje ugotovila, da je zaposlenih veliko invalidov. Prav zares me je tudi presenetilo, da je skoraj vse delavce poznal po imenu in je ob obhodu po tovarni, za vsakega našel kako besedo ali pohvalo. Ko sva se ustavila pri praznem delovnem mestu je povprašal, kako in kaj je z zaposleno. Ko je izvedel, da je nedavno umrla, je bil vznemirjen, ker mu nihče ni povedal. Bila je neka invalidka, ki jo je, kot je bilo videti, kar dobro poznal. Vidite sestre, tako velik človek, pa se mu vseeno ni zdelo za malo pozanimati se za ime posameznika in z nežno ljubeznijo opaziti, kdo manjka. To jaz imenujem ljubezen. Tako velik svetovljan, pa vendar ne prevelik, da ga ne bi zanimalo in da ne bi izvedel. Ni uporabljal veliko besed, se je pa spoznal na svoje delo in več ko se je pogovarjal in obračal na delavce, bolj sem bila presenečena. Obzirnost se pojavi, ko gre za pravo ljubezen. Nikdar ne bodite tako zaposlene, da ne bi mislile na druge. Včasih smo preveč obremenjene s seboj, da bi imele čas nasmehniti se drugim.

SMO POZORNI DO DRUGIH

SMO POZORNI DO DRUGIH?

Bodimo nežnejši, bolj sočutni, bolj ljubeči in skrbni do drugih - kot Jezus na križu, ki ga je, krvavečega in umirajočega skrbelo za svojo mater[1] – tako pozorni. Pozornost Jezusa na križu za Svojo mater; celo, ko ga je Juda poljubil in Mu povzročil strašno bolečino,[2] je rekel: »Ne dovolite, da ljudje storijo apostolom kaj žalega.«[3] Smo pozorni do drugih...?

---

[1] Prim. Jn 19,26-27.

[2] Prim. Lk 22,48.

[3] Prim. Jn 18,7-9.

PRIJAZNOST DO BOGA

PRIJAZNOST DO BOGA

Lahko vadimo prijaznost do Boga, do naših nadrejenih, do naših sester, do naših ljudi in do sebe. Če začnemo od zadaj, je Jezus rekel: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.«[1] Največja prijaznost, ki jo lahko naklonimo sami sebi je, da ne izgubimo ravnotežja: da bi postali sveti, dobri in goreči. Vsi vemo, da so potem, ko izgubimo ravnotežje, vse težave še večje. Moramo se truditi, da zadržujemo slabe besede. Moramo se smehljati, ko težimo k temu, da postanemo slabe volje. Zelo važno je, da smo v tem smislu prijazne do sebe. Moramo se nadzorovati, kot da bi bilo vse odvisno od nas, ostalo pa prepustiti Bogu. Bodite prijazni do sebe tako, da obdržite ravnotežje.

---

[1] Prim. 3 Mz 19,18; Mt 19,19; 22,39; Mr 12,31.33; Lk 10,27.

RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN

RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN

Naši ubogi ne potrebujejo pomilovanja, ne potrebujejo našega sočustvovanja. Zjutraj sem bila v Nirmal Hridayu. Videla sem moža, ki se je boril s smrtjo. Sestre so povedale, da so ga prinesli težko ranjenega. Njegova grenkoba je bila opazna in je samo še čakal na smrt. Slučajno sem bila tam, govorila sem z njim in obraz se mu je razjasnil in želel je živeti. 

LJUBEZEN JE PRIJAZNA

Ljubezen je prijazna

Pozornost je začetek velike svetosti. Če se naučite te umetnosti, boste bolj in bolj podobne Kristusu, kajti Njegovo srce je bilo krotko in On je vedno mislil na druge – naše poslanstvo mora biti polno misli na druge, če naj bo lepo. Jezus je hodil okrog in delal dobro.[1] Naša Gospa v Kani ni počela drugega – mislila je na potrebe drugih in jih sporočala Jezusu.[2] Pozornost Jezusa, Marije in Jožefa je bila tolikšna, da je Nazaret postal bivališče najvišjega Boga. Če smo me na ta način pozorne do drugih, bodo naše skupnosti zares postale bivališče najvišjega Boga. Kako čudoviti bodo postali naši samostani – ko bo v njih vladala največja pozornost za potrebe drugih.

---

[1] Prim. Apd 10,38.

[2] Prim. Jn 2,1-10.