NAUČI NAS LJUBITI JEZUSA

NAUČI NAS LJUBITI JEZUSA

Prosimo našo Gospo, naj nas nauči ljubiti Jezusa, kot Ga je ljubila ona. Nihče ne more ljubiti Jezusa bolj kot Marija, zato nas bo prav ona najbolje naučila ljubiti Jezusa. Poglejte sv. Marjeto Marijo [Alacoque]. Ko jo je Jezus prosil, naj Ga ljubi, kot jo On ljubi, je rekla: »Kako naj to storim? Če mi daš tvoje srce in vzameš mojega, potem Te bom lahko ljubila, kot Ti ljubiš mene.« Jezus še vedno trpi žejo?[1] Napišite: »Povej materi Tereziji, 'Žejen sem'«. Vprašajte se, zakaj je Jezus žejen? [Je to zato, ker] jaz nisem tisto, kar bi morala biti in je Jezus zato še žejen?

---

[1] Jn 19,28.

IZŽAREVAL JE RADOST

IZŽAREVAL JE RADOST

»Kristus je želel deliti Svoje veselje z apostoli 'da bi moje veselje bilo v vas in da bi vaše veselje bilo popolno'«[1] Zelo jasno. Nekdo je rekel: »Zanima me, če se je Jezus kdaj smejal.« Tega ni na nobeni sliki. Ste kdaj videli tako sliko? S širokim nasmehom? Ampak moral je izžarevati veselje. Veselje se mora videti v vaših očeh, v vašem obnašanju, v vaši hoji, v vašem poslušanju. vse to gre skupaj.

Kristus nas uči in nam govori, da nam bo po smrti sojeno in pravi: »Bil sem lačen in ste me nahranili, bil sem nag in ste Me oblekli, bil sem brez doma in ste me vzeli k sebi.«[2]

Ne obstaja samo lakota po kruhu, tu je še lakota po ljubezni, želja biti ljubljen, biti zaželen. Ta grozna osamljenost starih in... ljudi, je strašna lakota. Nagota ni samo potreba po kosu obleke, je tudi želja po dostojanstvu, po tem čudovitem Božjem darilu, je izguba čistega srca, razuma, telesa. Brezdomstvo ni samo potreba po hiši, zidani iz opeke, je tudi odklanjanje, »zavrženost« iz družbe, nezaželenost, neljubljenost, nepreskrbljenost. Tam med temi ljudmi lahko postane vaša ljubezen, moja ljubezen do Boga, živo dejanje. Prepričana sem, da je tam, v bolnišnicah, toliko ljudi, ki nimajo nikogar, ki bi jih obiskal. Samo kratek obisk, majhen nasmeh, majhen stisk roke lahko morda prinese radost tem osamljenim ljudem, ki nimajo nikogar.

---

[1] Jn 15,11.

[2] Mt 25,31-40.

KDO JE JEZUS

KDO JE JEZUS?

V evangeliju beremo: »Kdo si ti?«[1] so spraševali ljudje Jezusa. Danes si postavljajo isto vprašanje: »Kdo si ti?« Tudi Janezovi učenci so spraševali Jezusa: »Si ti Mesija ali naj čakamo drugega?«[2]

Sveto pismo nam govori, da jim je Jezus odgovoril: »Pojdite in recite Janezu: slepi spregledujejo, hromi hodijo, nemi govorijo, gobavi so očiščeni, mrtvi so obujeni, Evangelij pa se oznanja ubogim.« Mi opravljamo isto delo. Prelepo je naše poslanstvo. V našem delu je Jezus prisoten v današnjem svetu. Razglašamo [da] Jezus je Kristus, Odrešenik in da je med nami. Ljudje pa so še kar naprej spraševali: »Kdo si ti?« Jezus pa jim ne odgovori neposredno. Pusti, da dobra dela razglašajo dobre novice in ljudje srečajo Boga. Vidijo, da Božja ljubezen živi!

---

[1] Jn 1,21-22; 8,25.

[2] Lk 7,18-22.

KROTKOST IN PONIŽNOST V SRCU

KROTKOST IN PONIŽNOST V SRCU

Celotno življenje našega Gospoda, od začetka do konca, sama pohlevnost in prijaznost.

Verjamem, da so otroci vsakokrat, ko je Jezus šel mimo, jokali: »Sladkost gre mimo.« V skupnosti ljubite tako, kot je Jezus ljubil Marijo in Marija Jezusa. Jožef bi lahko, ko je izvedel, da bo naša Gospa povila, to javno oznanil – toda glej njegovo ponižnost.[1] Storil ni nič posebnega. Lahko bi bil strog do Marije, ampak bil je pripravljen tvegati svoje lastno življenje... Glejte Jezusa v Njegovem Trpljenju. Nikoli ni obsojal. Ni zmerjal.[2] »Zakaj me biješ?«[3] – samo to vprašanje. Poglejte to krhko Jezusovo krotkost. Ves čas je vedel, kaj bo Juda storil.[4] Prosimo za takšno krotkost. Ohranjajmo to krotkost, to prijaznost, to pozornost. Jezus je hotel učiti ponižnosti: Učencem je umil noge;[5] ni pojasnjeval: »Učite se od Mene, ker sem krotak in v srcu ponižen.«[6] Preprosto jih je učil. Potrebujemo pohlevnost, pozornost. Pazimo na naše besede. Ena beseda lahko tako močno prizadene. Jezus je učil krotkosti v majhnih stvareh -[v] Betlehemu, Nazaretu.

---

[1] Mt 1,18-25.

[2] Mt 27,11-55; Lk 23-24; Jn 18-19.

[3] Jn 18,22-23.

[4] Jn 13,21-30.

[5] Jn 13,2-7.

[6] Mt 11,29.

NE JEZUS, NE MARIJA

NE JEZUS, NE MARIJA

Ko sem šla zadnjič na Nizozemsko, je nek protestant prišel s svojo ženo in mi naravnost rekel: »Vi katoliki ste tako nori glede naše Gospe.« Rekla sem mu samo, da brez nje tudi Jezusa ne bi bilo. Takrat mi ni odgovoril ničesar, vendar pa mi je par dni kasneje poslal kartico, na kateri je bilo na vrhu z velikimi črkami napisano, »Brez Marije ni Jezusa«. Vidite, kako je spremenil svoj pogled! Tudi me bi morale storiti tako. Se spomnite prvega čudeža v Kani? Marija je videla zadrego gostitelja, ko je pričelo primanjkovati vina in je to povedala Jezusu. Potem, ko mu je povedala, je rekla služabnikom: »Storite, karkoli vam reče.« Vidite, kako je bila bistra. Ker Ga je dobro poznala, jim je lahko rekla: »Storite, karkoli vam reče.«[1]

Ko smo prebirale evangelij, me je nekaj močno udarilo. Naša Gospa je omenjena v oznanjenju. Bog ni govoril njej direktno, ampak je poslal angela, da ji je predal to pomembno sporočilo. Angelu je odgovorila: »Naj se mi zgodi po Tvoji Besedi«[2] Čigavi besedi? Besedi [tistega] angela.

[Tisti] angel je samo bitje. Vidimo jo [našo Gospo] spet v Betlehemu, poleg staje z majhnim povojem.[3] Domnevam, da ni pričakovala, da bo tako kmalu rodila, zato razen najnujnejšega, ni imela ničesar. Vidimo jasli, v katerih ni ničesar, razen slame. Kasneje jo spet vidimo, kako išče Jezusa in ko Ga po treh dneh najde, Mu reče: »Tvoj oče in jaz sva Te iskala.« Njegov odgovor: »Nisi vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?«[4] V množici se je tudi [naša Gospa] vzpenjala na Kalvarijo. Med potjo se je iz oči v oči srečala z Jezusom. Videla je njegovo pretepeno telo, polno ran, krvavečo glavo od kronanja [s trnjem], popljuvan, umazan obraz, otečen in poln mehurjev, okrvavljene roke. Kakšen pogled! Kako se je morala počutiti. Imela je pogum pogledati svojega Sina in trpeti z Njim. Ne slišimo njenega glasu. Sledila je Jezusu do križanja z nesebično ljubeznijo matere. Stala [Mu] je ob strani v Njegovem ponižanju, do smrti na križu.[5] Slišala je govoriti ljudi slabe reči o Njem, Velikega duhovnika, farizeje in druge, ki so preklinjali in grdo govorili. Njen molk je bil veličasten, vedela je, kdo je njen Sin. Ni padla na zemljo, ni poskušala pritegniti pozornosti. Stala je ob križu. Ni sodila, ni tožila, ni jih zmerjala. Presenetljivo pa pri vstajenju njeno ime ni omenjeno. Marija Magdalena, Janez, Peter in ostali so tam, le Marije ni.[6] Ona ni slavna. Prava materinska ljubezen se pokaže, ko otrok trpi. Takrat lahko vidimo Marijino materinstvo. Lahko bi to imeli za samoumevno.

---

[1] Jn 2,1-10.

[2] Lk 1,28-36.

[3] Lk 2,9.

[4] Lk 2,49-51.

[5] Jn 19,25.

[6] Jn 20.

KRISTUSOVA ČLOVEČNOST

KRISTUSOVA ČLOVEČNOST

Čas Božiča nam pokaže, kako je Bog majhen. Pojdite k jaslicam in poglejte, kako majhen je postal Bog... Sestre, spoznati moramo, da je Bog, ki je naredil vse, ki je naredil vas in mene[1], postal tako majhen. Kako je lahko živel v takšni popolni vdaji. Pojemo tako lepe hvalnice, vendar je moralo biti Jožefu in Mariji v tistem mrazu grozno. Zato se moramo učiti, sestre, biti to dete, v popolni predaji, zaupanju in radosti. Božič nam kaže, kako nebesa cenijo ponižnost, predajo, revščino, saj je sam Bog, ki je naredil vas in mene, postal tako majhen, tako reven in tako skromen.

---

[1] Prim. Jn 1,1-3.

PRIŠEL JE, DA BI PRINESEL MIR

PRIŠEL JE, DA BI PRINESEL MIR

Prinesel nam je dobro novico, ko je rekel: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem.«[1] Ni prišel, da bi nam podaril svetovni mir, ki pomeni samo to, da ne delamo sitnosti drug drugemu. Prinesel nam je mir srca, ki prihaja iz ljubezni, iz dobrih dejanj za bližnje. Bog je tako ljubil svet, da nam je dal Svojega Sina; to je pomenilo dajati. Bog je dal Svojega Sina Devici Mariji, kaj pa je storila ona? Isto. Čim se je Jezus pojavil v Marijinem življenju je ona takoj v naglici prenesla dobro novico in ko je prišla v hišo sestrične Elizabete je, kakor piše v Svetem pismu, nerojeni otrok v Elizabetinem trebuhu,[2] poskočil od radosti, ko je videl Marijin trebuh. Jezus je prinesel mir Janezu Krstniku, ki je od veselja poskočil v Elizabetinem trebuhu. In kot da ne bi bilo dovolj, da je Božji Sin postal eden od nas in nam prinesel mir in radost, ko je bil še v Marijinem trebuhu, je Jezus tudi umrl na križu, da bi nam pokazal še večjo ljubezen.[3] Umrl je za vas in zame in za tistega gobavca in za umirajočega od lakote in za tistega nagega, ki leži na cesti, ne smo v Kalkuti ampak tudi v Afriki in drugod.

---

[1] Jn 14,27.

[2] Lk 1,39-45.

[3] Jn 15,13.

JEZUSOVA IZBIRA

JEZUSOVA IZBIRA

V nebesih se je Sveta Trojica morda tako spraševala: »Kateri način je najboljši?« Bog je tako ljubil svet - tebe in mene - [izbral] ni bogastva, ne veličine, ampak je želel postati majhen, ni se rodil v palači, devici; tako majhen, niti [rojen] kot običajen naraven otrok, temveč v jaslih. Mati Marija ni pričakovala, da se bo rodil na tak način, čudno, zakaj? Ustavimo se in razmislimo – zakaj? Uboštvo mora biti v nebesih tako lepo, če je Jezus postal tako majhen - otroška preproščina, živali – uboštvo mora biti v nebesih tako lepo. Ne da Jezus ne bi mogel imeti, ampak On je tako izbral. Lahko bi imel palačo. Vprašajte se: »Zakaj se je Jezus tako odločil?« Da bi bilo vprašanje lažje, moramo poznati resničnost, biti sposobni razumeti [ubogega] - vedeti moramo, kaj je revščina. Zakaj se je Jezus naredil tako ubogega? Da bi razumel moje uboštvo, mojo majhnost, mojo slabost, mojo neznatnost. 

BREZPOGOJNO ZAUPANJE

BREZPOGOJNO ZAUPANJE

Jezusovo zaupanje je brezpogojno. V vsem je postal tak človek kot mi, razen v grehu. Mi ne razumemo pomena: »On, ki je bogat, je postal reven.«[1] On je »Bog od Boga, Luč od Luči, brezmadežno spočet, eno z Očetom, po katerem so narejene vse stvari ... rojen iz Device Marije.« Stvarnik je izbral, da bo postal stvaritev, eden izmed nas, tak kot mi, da bo odvisen od drugih, da bo potreboval hrano, da bi se nahranil, obleko, da bi se oblekel, pijačo, da bi potešil svojo žejo, da bo potreboval počitek, da bo utrujen, kot mi... Eden z nami v vseh stvareh: Zakaj? Ker nas ljubi z brezpogojnim zaupanjem v Očeta. Izbral je, da bo rojen iz ženske, Device Marije, da bo prevzel človeško kri in meso, »Da bo živel v Nazaretu«[2] »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?«[3] je vprašal Natánael. Kristus je sprejel, da bo živel v tem popolnoma zanikrnem mestu, ki je bilo na slabem glasu, da bi delal kot tesar. »Ali ni sin Marije in Jožefa?«[4] Kristus ni bil sprejet v Nazaretu, ker je sprejel Marijo in Jožefa za svoja starša. Tam niso bile sprejete Njegove pridige in ker je trdil, da je Božji Sin so ga hoteli kamenjati.[5] Bil je popolnoma zavržen. »Prišel je med svoje in Njegovi Ga niso sprejeli.«[6]

---

[1] Prim. 2 Kor 8,9.

[2] Prim. Lk 1,26-35; 2,1-7.

[3] Jn 1,46.

[4] Mr 6,3.

[5] Jn 10,33.

[6] Prim. Jn 1,11.

KAKO NAS JEZUS LJUBI

KAKO NAS JEZUS LJUBI?

Jezus je prišel iz nebes, postal človek, postal ubog, na križu umrl (dandanes vidimo prelepa razpela z oblačili in podobnim), prišel pa je, da bi nam sporočil, da nas Bog ljubi. V Bombayu sem postavila velikemu teologu vprašanje: »Kako nas Jezus ljubi? Bog je ljubil Jezusa tako, da nam Ga je predal in Jezus nas je ljubil tako, da nas je dal svetu. Tako to jaz razumem.« In oče je dejal: »To je skrivnost.« Mi vstopamo v to skrivnost in jo razglašamo – da Bog ljubi tisto osebo.

BESEDA JE MESO POSTALA

Beseda je meso postala

Prišel je, da bi nam prinesel dobro novico o nežnosti in ljubezni Očeta, kateremu smo dragocene, ker nas je ustvaril po Svoji podobi za velike stvari – da bi ljubili in bili ljubljeni.

V spisih beremo, da je Bog tako ljubil svet, da je izgovoril Besedo in Beseda je postala meso; prišel je in bival v nas in z nami.[1]

---

[1] Prim. Jn 1,1.14.