BOG NAS LJUBI

BOG NAS LJUBI…

Če se spomnimo, da nas Bog ljubi in da lahko mi ljubimo druge, kot nas On ljubi, potem lahko Amerika postane svetovni znak ljubezni. Od tu mora v svet znak skrbi za najšibkejše med šibkimi – nerojene otroke, da bi postal goreča luč pravičnosti in svetovnega miru. Potem boste zares bili iskreni do tistega, za kar so se ustanovitelji te dežele postavljali. Bog vas blagoslovi.

POSVOJITEV

POSVOJITEV

Proti splavom se borimo s posvojitvami. S skrbjo za matere ali posvojitvami njihovih otrok smo rešile tisoče življenj. Na bolnišnice, klinike in na policijske postaje smo pošiljale sporočila: »Prosimo, ne uničite otroka, me bomo poskrbele zanj, vzemite ga.« Tako je bil vedno nekdo, ki je materam v težavah rekel, naj pridejo, da bomo me poskrbele za njih. Našle bomo dom za vašega otroka. Imamo ogromno povpraševanje od parov, ki ne morejo imeti lastnih otrok, vendar nisem nikdar dala otroka paru, ki je počel kaj, da otroka ne bi imel. Jezus je rekel: Kdor prejme otroka v mojem imenu, prejme Mene.[1] S posvojitvijo otroka ti pari prejmejo Jezusa, s splavom pa ga zavrnejo. Prosim, ne ubijajte otrok. Hočem otroka. Prosim, dajte mi otroka. Pripravljena sem sprejeti vsakega otroka, ki bi bil splavljen in ga dati poročenemu paru, ki ga bo ljubil in bo od njega ljubljen. Samo v našem otroškem domu v Kalkuti smo rešile več kot 3.000 otrok pred splavom. Ti otroci so prinesli toliko radosti in ljubezni njihovim krušnim staršem in so odrasli polni ljubezni.

---

[1] Prim. Mt 18,5; Mr 9,37; Lk 9,48.

PREPRIČEVANJE Z LJUBEZNIJO

PREPRIČEVANJE Z LJUBEZNIJO

Kako žensko prepričati, da ne bo splavila? Kot vedno, jo moramo prepričati z ljubeznijo in pri tem opominjati sebe, da ljubezen pomeni [biti] voljan dajati do bolečine. Jezus je podaril celo Svoje življenje, da bi nas ljubil, zato je potrebno materi, ki razmišlja o splavu pomagati ljubiti, kar pomeni dajati do bolečine – njeni načrti o prostem času – spoštovati življenje svojega otroka. Tudi oče tega otroka, kdorkoli že je, mora dajati do bolečine. S splavom se mati ne nauči ljubiti, temveč umoriti celo svojega otroka, da bi rešila svoje težave in s splavom očetu ni potrebno nositi sploh nobene odgovornosti za tega otroka, ki ga je zaplodil. Ta oče bo verjetno pomagal še kaki drugi ženski do istih težav in tako bo splav vodil do še nadaljnjih splavov. Vsaka država, ki sprejema splav, ne uči svojega ljudstva ljubiti, temveč zgolj uporabljati nasilje, da bi dosegli, kar želijo. 

ZNEBITE SE DEKLIC

ZNEBITE SE DEKLIC

V Bombayu in Delhiju izvajajo nekaj novega. Ker morajo starši plačati ob poroki veliko doto, se hočejo znebiti deklic. Zato so zdaj iznašli metodo, s katero lahko po dveh mesecih ugotovijo, če je otrok deklica, fantek, če je telesno ali duševno zdrav. Glede na izračune bo kmalu sto moških na vsakih dvajset žensk, posledica pa bo greh. Samo predstavljate si kakšen greh bo to povzročilo; [to je] uničujoče za družinsko življenje. Moramo se truditi moliti in vrniti molitev nazaj v družine.

NAJVEČJI SOVRAŽNIK MIRU

NAJVEČJI SOVRAŽNIK MIRU

Naši otroci, želimo si jih, ljubimo jih, kaj pa ostali milijoni. Mnoge ljudi zelo, zelo skrbijo otroci v Indiji, v Afriki, kjer jih precej umre, morda zaradi podhranjenosti, od lakote in podobnega, vendar milijoni umirajo zavestno, po volji mater. In to je danes največji sovražnik miru, kajti če mati lahko ubije svojega lastnega otroka, kaj potem preprečuje meni, da ubijem vas ali vam, da ubijete mene. Vmes ni ničesar. 

MOJA MATI

MOJA MATI

Mislim, da sem bila zaželena. Če me moja mati ne bi želela, danes ne bi bila Misijonarka ljubezni. Zato dolgujem svoji materi globoko hvaležnost in tudi ubogi ljudje dolgujejo moji materi globoko hvaležnost, ker me je sprejela.

BOLEČINA V MATERINEM SRCU

BOLEČINA V MATERINEM SRCU

Zadnjič sem se pogovarjala z gospo, ki je splavila pred osmimi leti in kaj mi je rekla? »Mati, čutim bolečino v srcu. Vsakič ko vidim otroka starega, kot bi bil moj, si vedno rečem, da bi bil moj otrok sedaj toliko star. Lani bi imel sedem let – to je bolečina v mojem srcu.« Ona je hindujka, ne kristjanka in morda ne razume – ampak globoko v srcu, kristjanka ali ne, bo ta materinska ljubezen, ta materinski nagon ostal do konca življenja, vedela bo “ubila sem svojega otroka, uničila sem svojega otroka“.

BOŽJA MILOST

BOŽJA MILOST

Čutim, da sta v vsakem splavu dva umora: otroka in materine vesti. Molimo torej da jim bo Bog naklonil milost, da se bodo lahko opravičile Bogu, našle mir v svojih dušah in da bodo razumele, da je Božje odpuščanje mnogo večje. Božja milost je mnogo večja od njihove napake, zato, pokažimo jim nežnost in ljubezen, da bodo razumele – da, Bog me ljubi, Bog mi je odpustil... Kaže, da je zelo pomembno [da] čutijo, da jim je bilo odpuščeno in da jim dajemo lepo priložnost, da tega nikdar ne ponovijo in da bodo sposobne nežno vzljubiti in skrbeti za majhnega nerojenega otroka. 

SOSED IN BOŽJA LJUBEZEN

SOSED IN BOŽJA LJUBEZEN

Predstavljate si, da Bog ustvari človeka po Svoji podobi iz istega razloga, zaradi katerega obstaja On. Bog obstaja, da bi nas ljubil. Vi in jaz in tisti nerojeni mali otrok smo ustvarjeni iz istega razloga: da ljubimo in da bi bili ljubljeni. Zato verjamem, da je splav dejanje, uperjeno proti Bogu samemu, saj je to poskus znebiti se Božje prisotnosti, Božje podobe. 

NAJVEČJA REVŠČINA

NAJVEČJA REVŠČINA

Velika revščina! Tu je otrok – nerojeni otrok, majhno dete v materinem trebuhu. In ona noče otroka. Strah jo je otroka. »Če moram nahraniti še enega otroka, če moram vzgojiti še enega otroka, ne morem kupiti novega avtomobila, ne morem imeti barvne televizije – torej moram ubiti otroka.« Splav – Umor. Kdo ga stori? Mati. Zdravnik. Kako grozno. To malo nedolžno dete, nezaželeno dete, to splavljeno dete. Velika revščina! Velika revščina prav tu, v družini. Morda v vaši družini nihče ne bo umrl zaradi kosa kruha. Tukaj pa je malček, ki mora umreti, ker ga nočete.

Meni največja revščina pomeni to, da si država, narod, da si vi in jaz ne moremo privoščiti nahraniti, izobraziti, obleči še enega otroka – otrok naj umre. In to je tisto, kar je, po mojem mnenju prineslo na svet tolikšno nesrečo – jok nerojenega otroka. 

PREPREČITEV ZANOSITVE

PREPREČITEV ZANOSITVE

Vem, da morajo pari načrtovati svoje družine in zato je na voljo naravno načrtovanje. Način za načrtovanje družine je naravno družinsko načrtovanje, ne pa kontracepcija. V izničevanju sposobnosti podarjanja življenja s kontracepcijo [nekdo] dela nekaj samo zase. To pomeni usmeriti pozornost samo nase, s čimer se uničuje dar ljubezni, bodisi pri njem ali pri njej. Pri ljubezni morata mož in žena usmeriti pozornost drug na drugega, kot se to dogaja pri naravnem načrtovanju in ne nase, kot je to primer pri kontracepciji. Ko je enkrat ta živa ljubezen uničena s kontracepcijo, ji bo zelo lahko sledila splavitev. Vem tudi, da je na svetu veliko težav, da se mnogo mladoporočencev ne ljubi dovolj, da bi izvajala naravno načrtovanje. Vseh težav na svetu ne moremo rešiti, poskušajmo pa ne vpeljati najslabše rešitve, ker to pomeni uničenje ljubezni. In to se dogaja, ko napeljujemo ljudi h kontracepciji in splavom.

Ubogi so veliki ljudje: lahko nas naučijo kup lepih reči. Nekoč se nam je ena od njih prišla zahvalit, ker smo jo naučile naravnega načrtovanja, saj to ni nič drugega kot samonadzor iz ljubezni do drugega. Kar nam je ta ubožica povedala je zelo res – ubogi morda nimajo kaj jesti, morda nimajo kje živeti, vendar lahko vidimo njihovo veličino, ko so duhovno bogati.

Ko sem pobrala z ulice lačno osebo, sem ji dala krožnik riža, kos kruha; saj je osebi, ki je izključena, ki se počuti nezaželena, neljubljena ... izvržena iz družbe, precej teže preseči to duhovno revščino. Splav, ki zelo pogosto sledi kontracepciji, vodi pri ljudeh v duhovno revščino in ta revščina je najslabša in se je zelo težko iz nje izvleči.

OTROCI ŠE NAPREJ TRPIJO

OTROCI ŠE NAPREJ TRPIJO

Vsak otrok je božje darilo, ljubljen v svojem bitju, Bogu neskončno dragocen, za velike stvari ustvarjen: da bi ljubil in da bi bil ljubljen. Vseeno pa je toliko pozabljenih in zapuščenih, zlorabljenih, prisiljenih trpeti nepredstavljive telesne in duševne bolečine. Gledala sem v otroške oči – nekatere se svetijo od lakote, druge so prazne in brez leska od trpljenja. V svojih rokah sem držala nešteto dojenčkov – umirajočih, ker niso dobili tisto malo mleka, kakšnega zdravila. In zakaj se vse to dogaja? Zakaj? Ti otroci so moj brat, moja sestra, moje dete. Če v današnjem svetu otroci tako grozno trpijo, je to zato, ker so možje in žene pozabili moliti, se zahvaljevati Bogu, ki je stvarnik življenja, za to dragoceno živo darilo. In otroci bodo še naprej trpeli, strašno trpeli, dokler bodo možje in žene sprejemali in dovoljevali, da se ubija otroke v trebuhih mater. To je tako jasno. Če dovolimo splav, kako lahko koga ustavimo, da ne bi namenoma škodoval, mučil ali ubijal otroke? V materinem trebuhu in izven njega je isti otrok.

ZAVESTNO UNIČENA LJUBEZEN

ZAVESTNO UNIČENA LJUBEZEN

Vsak od nas je danes tukaj, ker nas Bog ljubi, ker je ustvaril nas in naše starše, ki so nas sprejeli in bili dovolj odgovorni, da so nam dali življenje. Ljubezen je najlepše Božje darilo. Zato je tudi tako težko gledati, kaj se danes dogaja na tolikih krajih po svetu: zavestno uničevanje življenj v vojnah, zaradi nasilja, zaradi splavov. Bili pa smo od Boga ustvarjeni za večje stvari – da bi ljubili in bili ljubljeni.

KAZEN Z USMRTITVIJO

KAZEN Z USMRTITVIJO

Pred časom so poklicali iz ZDA. Bili so pred tem, da usmrtijo človeka, ki je zagrešil težke zločine. Prosili so me, naj govorim z guvernerjem, naj storim kaj za tega človeka. Bog mi je pomagal in rekla sem prve besede, ki so mi prišle na pamet: »Storite, kar bi storil Jezus, če bi bil na vašem mestu.« [Tisti človek] ni bil usmrčen; še vedno je v zaporu.

UBIJANJE

UBIJANJE

Ko sem prihajala z letalom, sem izrabila čas s pisanjem pisem in vsakič, ko sem pogledala navzgor, sem lahko na filmu, ki so ga predvajali, videla samo streljanje in ubijanje, streljanje, ciljanje, same take težke stvari. Naslonila sem glavo, pogledala navzgor: streljanje, revolverji, puške ... kakšno breme. Kasneje sem odšla v Air India [urad], kjer sem jih pošteno oštela. Rekla sem jim: »Vse naredite tako udobno, toda ljudem mešate glave, ko jih učite takih stvari.« Rekli so mi, da o tem niso nikoli razmišljali, zato sem jim povedala: »Bolje, da začnete razmišljati o tem. Zlo se širi, ljudje so utrujeni in potrebujejo počitka in vsakič ko sem pogledala gor nisem videla nič lepega, kar bi povzdignilo razum in srce, temveč zgolj streljanje, ubijanje, pištole.« Zares moramo veliko moliti.

Zdaj se ljudje ubijajo v Jugoslaviji,[1] brez občutkov režejo drug drugega na kosce. Vedno sem govorila: »Če mati lahko ubije svojega otroka, kaj je potem še tisto, česar moški ne bi naredil?« Koliko milijonov splavov, dojenčkov – ubitih! Vse te morije, vse te vojne so sad splavov – prav zares moramo moliti. Ne vem, kako daleč bo to pripeljalo. Isto je v Indiji v majhnih krajih, ubijanje – povsod toliko težav.

---

[1] Mišljena je vojna v bivši Jugoslaviji v devetdesetih.

BOŽJA PODOBA

BOŽJA PODOBA

Neki dan sem prebrala nekaj o tem, da nerojeni otrok ni otrok, dokler se ne rodi. Ne vem, ne vem, kako lahko nekdo reče kaj takega. Kajti to je življenje, Božje življenje v otroku in ta otrok je bil ustvarjen za večje stvari, da bi ljubil in da bo ljubljen. In če imamo danes toliko bede, je to zato, ker pozabljamo, kako ljubiti in kako biti ljubljen do bolečine.

Torej molimo, molimo vsi, ki smo se tukaj zbrali. Ni važno v kaj verjamete, katere vere ste. Skupaj prosimo Boga, naj odstrani iz naših družin, iz naših src vse, kar bi uničilo prelepo Božjo podobo, naj odstrani vse, kar uničuje mir v naših družinah. Prosimo ga, da bi bili sposobni vse žrtvovati, da bi drugim pomagali približati se Bogu tako, da bodo ljubili drug drugega in da bodo odpuščali drug drugemu. Kajti, če ni odpuščanja, je zelo težko ohraniti mir, je zelo težko ljubiti. Vsa dela ljubezni, veste, so dela miru. Zahvalimo se torej Bogu za to prelepo priložnost. 

SPOŠTOVANJA DO ŽIVLJENJA NI VEČ

Spoštovanja do življenja ni več

Življenje je dar Boga, ustvarjeno od Boga samega, da bi ljubilo in bilo ljubljeno in zato nimamo pravice uničevati tega, kar pripada Njemu samemu. Z uničevanjem življenja, uničujete ljubezen ... uničujete Božji prisotnost ... uničujete vse, kar je lepo.