TO JE ZAOBLJUBA

TO JE ZAOBLJUBA

Rečeno je, klic iz srca Jezusovega – to je pravo poslanstvo. Eden od škofov je želel, da bi sestre delale nekaj drugega, pa sem mu rekla: »Škof, izbirajte: to je zaobljuba. Če nas ne morete sprejeti takšnih kakršne smo, sem pripravljena odpeljati sestre drugam, ne glede na to, kako jih bo to prizadelo.« Služimo najbolj ubogim med ubogimi in moramo vedeti, kakšna je naša zaobljuba. Pozabljamo na najbolj uboge med ubogimi. Če je tam samo deset ljudi, v redu, samo deset, vendar moramo izbrati najbolj uboge med ubogimi. Ko sem zadnjič potovala, je ob meni sedel bogat človek in mi je rekel: »Mati Terezija, zakaj ne podarite palice za ribolov, namesto ribe za hrano?« Odvrnila sem mu: »Ljudje, katerim dajem ribo za hrano, ne morejo stati – so gobavci, umirajoči, duševno bolni. Ko bodo dovolj močni, da bodo lahko držali palico, jih bom pa poslala k vam in bova tako zaključila posel in skupaj storila nekaj lepega za Boga.«

KAJ NASTANE IZ SEMENA

KAJ NASTANE IZ SEMENA

Od semena je odvisno, kakšno drevo bo zraslo. Če vsadim jabolčno seme, ne bo zrasel bananovec, ker - kakršno seme vsadim, takšen sadež dobim. Isto je z vami pripravnicami. Kakšno seme sadim sedaj? Je to seme poslušnosti, seme uboštva, seme vzdržnosti; bom dobila drevo nevest Jezusa Kristusa, Misijonark ljubezni? Ko pride k nam Jezus, reče: »Želim vas nežno ljubiti.« Razlog za moj prihod v Družbo je, da spoznam Jezusa, da Ga ljubim in da, v skladu s četrto zaobljubo, svojo ljubezen namenim živemu delovanju.

ME LJUBIŠ

»ME LJUBIŠ?«

»Me ljubiš?« je vprašal naš Gospod svetega Petra po vstajenju. »Gospod, veš da Te ljubim,« se je glasil odgovor svetega Petra. Da bi ga nagradil za ljubezen, mu je Jezus dejal: »Pasi moja jagnjeta.« Jezus mu je to naročil trikrat in ko mu je rekel tretjič, mu je Peter užaloščen rekel: »Gospod, Ti vse veš. Ti veš, da te ljubim.«[1] Zdaj pa se, sestre, zamislimo, da naš Gospod vsako posebej vpraša: »Me ljubiš?« Skladno z našim odgovorom, bomo slišale Njegov odgovor: »Pasite moja jagnjeta.« S temi besedami nas naš Gospod vabi, naj delamo za Njegove drage – za uboge; naj delamo, stalno delamo. Če je vaš odgovor Bogu iskren, potem poskrbimo, da bomo pasle Njegova jagnjeta.

---

[1] Prim. Jn 21,15-19.

NE ZAPRAVITE PRILOŽNOSTI

NE ZAPRAVITE PRILOŽNOSTI

Naj v revežu vsaka sestra vidi Jezusa Kristusa: bolj odbijajoče je delo ali oseba, toliko večja mora biti njena vera, ljubezen in vedra naklonjenost pri nudenju pomoči našemu Gospodu v tej njegovi mučni bolečini. Bolj odbijajoče je delo, večji je učinek ljubezni in vedrost služenja. Neodvisno od tega, kaj nam je všeč in kaj ne. Ko je mati prvič pobrala žensko, ki so jo obžrle podgane – obraz, noge itd. - če bi samo šla mimo, ko sem jo zagledala in zavohala, potem ne bi mogla biti Misijonarka ljubezni. Vendar sem se vrnila, jo pobrala in pospremila v Campbellovo bolnišnico. Če tega ne bi storila, bi Družba umrla. Občutki odpora so človeški in če kljub temu ponudimo širokosrčno prostovoljno pomoč, potem smo na pravi poti in bomo postale svete sestre.

Sveti Frančišek Asiški je sovražil gobavce, pa je premagal odpor in je postal žrtev [umrl] sam. On je umrl, Kristus pa živi. Tukaj je. Moramo biti skromne v hvaležnosti do velikega poslanstva, kakršno je naše. Bog nas je izbral za to posebno delo – za širokosrčno prostovoljno služenje. Pogosto povejmo Jezusu: »Prostovoljno in z vsem srcem Ti bom služila, ne glede na to v kakšni obliki se mi boš prikazal.« Morda v sestri, ki se jezi in potrebuje pomoč. Sprejmite jo. Ne zapravljajte priložnosti, ki se vam ponujajo mimogrede. Bodite srečne; poljubljate roke, ki vas ranijo. Moramo vaditi naše oči vere. 

SVOBODNE ZA BOŽJE KRALJESTVO

SVOBODNE ZA BOŽJE KRALJESTVO

»Čisti v srcu so blagrovani, kajti gledali bodo Boga.«[1] »Bil sem lačen in nasitili ste Me.«[2] To lahko storimo samo, če je naša vest čista, če je vzdržnost vzdržna in čistost čista. Ne moremo dajati, če nimamo. Ne moremo nuditi širokosrčnega prostovoljnega služenja, če nismo svobodne. Vzdržnost nas osvobaja: »Iščite nebeško kraljestvo in vse ostalo vam bo navrženo.«[3] S svojo zaobljubo čistosti se osvobodim za Božje kraljestvo. Postanem Njegova last in On se zaveže, da bo poskrbel zame. Zato moram nuditi širokosrčno prostovoljno služenje. Kaj je to širokosrčno prostovoljno služenje? Je rezultat čistosti, moje zveze s Kristusom. Torej se zavežem, da bom služila, ne samo polovično, ampak z vsem srcem. Ko zanemarimo delo, kakršnokoli že je, najbolj trpi ta zaobljuba – naše služenje ubogim - saj postanemo preobremenjene s stvarjo, kateri smo naklonjene.

---

[1] Prim. Mt 5,8.

[2] Prim. Mt 25,34-36.

[3] Prim. Mt 6,33.

SVETI MARTIN

SVETI MARTIN

Ubogi... dovoli nam, da služimo Jezusu v njih. Mislim, da poznate zgodbo o svetem Martinu – ki je, kot običajen človek na tem svetu, jezdil svojega konja, ko je zagledal berača, ki je drgetal od mraza. Brez razmišljanja je izdrl meč in prerezal svoj plašč na dva dela. Tisto noč je sanjal o Jezusu, ki je ležal pokrit z njegovim plaščem. Čudovito! Plašč je bil sredstvo, s katerim je postal kristjan, kar pred tem ni bil. Me sestre smo lahko z Jezusom 24 ur dnevno - tudi v tej hiši. To pomeni živeti v četrti zaobljubi. Šele ko to razumemo, lahko ljubimo in ko ljubimo, lahko to počnemo dejavno.

SLUŽBA

SLUŽBA

Naša predana, širokosrčna služba, ki jo podarjamo Kristusu v ubogih, je živ dokaz Cerkvi, da smo živ del Kristusovega telesa in da je Kristus zadovoljen z nami ter da z nami deli svojo ljubezen do Očeta.

VELIKA LJUBEZEN

VELIKA LJUBEZEN

Prizadevajte si, da boste s celim srcem ljubili Boga in hrepenite po tem, da bi Ga našli. Če vas žeja po Bogu, je to način, da tešite žejo Boga, ki ga žeja po nas. Jezus - Bog, ki je postal človek - je prišel, da bi nam razodel Boga. Pobožno in z globoko vero poslušajte Njegove nauke in si prizadevajte delati, kar vam govori. Kajti Jezus nam govori: »Če Me ljubite, se boste držali mojih zapovedi in moj Oče vas bo ljubil in bova prišla in v vas prebivala.«[1] Jezus tudi pravi: »Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil – kakor Oče ljubi Mene, tako jaz vas ljubim.«[2] Jezusa je bolelo, da nas je ljubil, da, bolelo. Da bi se prepričal, da se spominjamo Njegove velike ljubezni, se je spremenil v kruh življenja, da bi potešil našo lakoto po Njegovi ljubezni[3] – našo lakoto po Bogu, saj smo bili ustvarjeni za to ljubezen. Jezus je tudi tisti lačen, žejen, nag, osamljen, da bi nam omogočil, da Ga v povračilo ljubimo, saj je rekel: »Karkoli storite enemu od najmanjših, storite Meni.«[4] Jezus je lačen naše ljubezni, in to je lakota naših ubogih. To je lakota, ki jo maramo vi in jaz iskati. Lahko, da je v naših lastnih domovih.

---

[1] Prim. Jn 14,15.

[2] Prim. Jn 15,12; 15,9.

[3] Prim. Jn 6,35.

[4] Prim. Mt 25,40.

ŠIROKOSRČNOST

Širokosrčnost

Naša četrta zaobljuba govori o prostovoljnem služenju in nas zavezuje, da opravljamo delo za uboge ljudi, zato moramo zelo paziti, da delo opravljamo z vsem srcem. Moramo biti sposobne povedati Jezusu, da Mu služimo s celim srcem. Kot veste, nam druge zaobljube pomagajo [živeti], četrta zaobljuba – do sedaj nima še take zaobljube nihče, širokosrčno [in prostovoljno služenje [zato] ne morete malomarno opravljati dela, ne morete zamujati ali početi [stvari] kar tako.