ITI DOMOV V RADOSTI

ITI DOMOV V RADOSTI

Preprosta dolžnost, za mene, za škofa in za svetega očeta ter za vse ostale [je] človek, ki umira na cesti od lakote, golote, česarkoli. To je preprosta dolžnost. Zadnjič smo s ceste pobrale moža, ki je umiral od lakote in smo ga pripeljale k nam domov. Potem, ko smo mu govorile o Bogu, smo ga opremile z vstopnico za svetega Petra. Potem me je ta mož pogledal in mi rekel: »Sestra, grem k Bogu, domov.« In je umrl s tako lepim nasmehom na licu. Grem k Bogu, domov, in je umrl. Kako čudovito je, da lahko pomagamo ljudem, da gredo k Bogu domov v radosti in z velikim nasmehom. To je resnična svetost, pomagajmo torej drugim, da zrastejo v svetosti in če smo sveti, bomo postali s Cerkvijo eno.

V VAŠIH SRCIH

V VAŠIH SRCIH

Pravkar je moški prišel po stopnicah. Njegova žena je nedavno umrla in mi je razlagal, kako jo pogreša, saj sta se zelo ljubila. »Vaša žena je bila tako čudovita oseba, bila je blizu Bogu in Bog je v vašem srcu. Zdaj je odšla k Bogu in je torej tudi v vašem srcu.« Prosil me je, naj mu ponovim in bil je srečen.

KOLIKO SMO LJUBILI

Iti domov, k Bogu

KOLIKO SMO LJUBILI?

Ob naši smrtni uri, ko bomo iz oči v oči z Bogom, bomo sojeni po ljubezni: koliko smo ljubili, ne koliko smo storili, ampak koliko ljubezni smo vložili v naša dejanja. In da bi bila ljubezen resnična, mora biti najprej namenjena našemu bližnjemu. Ljubezen do bližnjega me bo vodila do resnične ljubezni do Boga. In naši bratje in sestre, naši sodelavci po svetu poskušajo spremeniti to ljubezen do Boga v živo dejavnost.