KRISTUSOVI SODELAVCI

KRISTUSOVI SODELAVCI

Molimo za uboge vsepovsod po svetu. Gospod, naredi nas vredne, da služimo soljudem, ki živijo in umirajo od lakote in revščine, vsepovsod po svetu. Daj jim danes z našimi rokami njihov vsakdanji kruh in našo razumevajočo ljubezen, mir in radost. Hvaležna sem Bogu, da mi je dana možnost, da sem s teboj in da delim s teboj Božje darove, za čast, da sem z ubogimi, za pravico, da sem 24 ur dnevno v stiku s Kristusom. Ker Jezus je rekel in On nas ne more preslepiti: »To ste storili meni. Bil sem lačen in dali ste mi jesti, bil sem žejen in dali ste mi piti, bil sem bolan in v zaporu in obiskali ste me, bil sem brezdomec in dali ste mi dom. Vzeli ste me k sebi.«[1] Poskušajmo, vi in jaz, prinesti radost dotikanja Kristusa v prikriti bolečini. Naše sestre, da bi bile zmožne storiti to, se s posebno obljubo zavežejo, da bodo s celim srcem brezplačno služile najbolj ubogim med ubogimi, Kristusu v prikriti bolečini. Imamo brate in sestre, ki to počno, imamo pa tudi drugo skupino ljudi, moške in ženske, mlade in stare, ki so se na nek način zaobljubili, da bodo počeli isto najprej doma in v soseščini, na cesti, kjer živijo, v mestu, v katerem živijo, na svetu na katerem živijo. Kličemo jih sodelavci. Saj smo danes vsi Kristusovi sodelavci.

---

[1] Prim. Mt 25,35-40.

ZAKAJ TO POČNETE

»ZAKAJ TO POČNETE?«

Nek dan so pripeljali človeka z ulice, katerega telo je bilo na pol požrto. Črvi so lezli po njegovem telesu in ni bilo nikogar, ki bi lahko stal v njegovi bližini, saj je bil vonj neznosen. Torej sem šla, da bi ga očedila. Pogledal me je in vprašal: »Zakaj to počnete? Vsi so me zavrgli, zakaj to počnete? Zakaj ste tu ob meni?« »Ljubim vas,« sem rekla, »Ljubim vas. Ste Jezus v prikriti bolečini. Jezus deli Svoje trpljenje z vami.« Pogledal je navzgor in dejal: »Pa vi, tudi vi, s tem, ko počnete, kar počnete, tudi vi, delite.« In rekla sem: »Ne, jaz delim radost ljubiti z vami tako, da ljubim Jezusa v vas.« In kaj je dejal ta hindujski gospod, poln trpljenja? »Slava Jezusu Kristusu.« Ni bilo pritoževanja zaradi velikih črvov, ki so žrli njegovo telo, nič joka, nič klicanja, spoznal je, da je nekdo, da je nekdo, in da je ljubljen. To je lakota po ljubezni ali lakota po svetosti ali lakota po usmiljenju in katerokoli besedo uporabite ima isti pomen, lakota po svetosti. Vsi ti ljudje, naši ljudje, razumejo, oni razumejo in me želimo obrniti v dobro njihovo trpljenje. Prosimo jih, učimo jih, kako ponuditi vse za mir v svetu. Lahko vam povem, znova povem isto stvar – me smo prejele od njih mnogo več, saj nam dajejo možnost, da smo 24 ur dnevno z Jezusom, ker karkoli jim počnemo, njim malim, to počnemo Jezusu. Tako je rekel, tako naj bo. 

NAJTI JEZUSA

NAJTI JEZUSA

Nikdar ne bom pozabila dekleta, ki je prišla iz Francije, iz pariške univerze. Ko je prišla, se je pripravljala na doktorat. Svojim staršem je povedala: »Pred končnim izpitom bi želela prebiti dva tedna z materjo Terezijo v Kalkuti.« Ko je prišla je izgledala zaskrbljena. Po nekaj dneh je prišla k meni, me objela in rekla: »Našla sem Jezusa.« Rekla sem: »Kje si našla Jezusa?« Povedala je, da ga je našla v Kalighatu. In jaz se jo vprašala: »In kaj si storila z Jezusom, ko si Ga našla?« Odgovorila je: »Po petnajstih letih sem šla k spovedi in k svetem obhajilu.« ... In sestre, ne morem vam opisati, kakšna radost je izžarevala z njenega obraza, ker je našla Jezusa v svojem srcu – sposobna, da prejme Jezusa z resnično žarečo radostjo. Potem sem vprašala: »Kaj si še storila, potem, ko si našla Jezusa?« Povedala je: »Poslala sem domov telegram in staršem povedala, da sem našla Jezusa.« Vidite sestre, Jezusa je našla v skromnem delu... Toliko je mladih ljudi, ki hodijo k spovedi in k čaščenju, ker so našli Jezusa v skromnem delu in se ga dotaknili v prikriti bolečini.

PRIKRITA BOLEČINA

PRIKRITA BOLEČINA

Gospod, pomagaj mi razumeti, kaj pomeni služenje z vsem srcem ... pomen prikrite bolečine. Kako lahko vidimo Jezusa v gobavcu, v uničenem telesu? Usmiljenje do ubogih mora biti goreč plamen v Družbi.

Bila je kraljica, ki je bila sveta, njen mož pa je bil krut. Vseeno je skrbela zanj, kot bi skrbela za Jezusa. Imela je taščo, ki je bila ljubosumna na ljubezen, ki jo je njen sin imel do svoje žene. Nekega dne je kraljica Elizabeta gostila gobavca in mu celo ponudila moževo posteljo, da bi legel nanjo. Tašča je izkoristila priliko, da bi nahujskala sina proti svoji ženi. Mož je jezno planil v sobo, tam pa je, na njegovo presenečenje, ležala podoba samega Kristusa. Zato moramo biti ponosne na naše poslanstvo, saj nam ponuja možnost služiti Kristusu v Njegovih ubogih. Kristusa moramo iskati in mu služiti v revnih četrtih. Biti moramo nadnaravno srečne, da gremo v Kalighat, da gremo v Shishu Bhavan, na delo z gobavci, da jih gledamo, da se jih dotikamo. K njim moramo iti polne radosti, kot gre duhovnik k oltarju. Zaradi te sreče moramo opraviti delo učinkovito.

Kako nežno in občutljivo se duhovnik dotika posvečene hostije pred oltarjem in s kakšno ljubeznijo jo gleda. Duhovnik verjame, da je hostija Jezus v preobleki. V revnih četrtih je Jezus za preobleko izbral bedo in uboštvo naših ljudi. Ne morete se zaobljubiti čistosti, če nimate vere, da bi videle Jezusa v ljudeh, s katerimi imate opraviti. Sicer naše delo ni drugega kot socialno delo... »To delamo za Nekoga.« Kaj pa, če občutite gnus in pobegnete? Občutki niso važni. Pobegnite, vendar se vrnite in ne zamujajte.

MOJ BOG, LJUBIM TE

»MOJ BOG, LJUBIM TE!«

Zaživimo življenje združeni z Bogom. Vsa moja majhna dejanja se lahko ponujajo skozi dragoceno kri – kri Jezusa. To se moramo naučiti. Nikdar ne smemo biti zadovoljni. Jezus nam je želel dati vse, ne samo kaplje krvi. Storimo enako in dajmo vse... Moramo se potruditi in pogosto reči: »Moj Bog, ljubim te!« V našem delu lahko to pokažemo skozi ljubezen do Boga. Ta teden imamo sredstva v svojih rokah: dragoceno Jezusovo kri, zato moramo čudoviti delati. Sveti Ignacij [Lojolski] je rekel: »Svoje delo moram opravljati, kot da bi bilo vse odvisno od mene, izid pa prepuščam Bogu.« Ljudje na svetu so tako zaskrbljeni – moramo biti tudi mi. Sedijo ure in ure, da bi s frizuro privlačili druge. Mi moramo privlačiti Boga, tako kot naša Gospa. Bog je prišel do nje in ona je zanosila in rodila otroka, Jezusa. Kako čudovito.

TO POČNEMO ZA NEKOGA

TO POČNEMO ZA NEKOGA

Nekaj časa nazaj sem se morala srečati z ministrom za socialo, hindujcem, ki mi je rekel: »Mati Terezija, med nama je velika razlika. Oba delava socialno delo ampak mi ga delamo za nekaj, na primer: za denar, slavo, ambicijo, družino, s čemer ni nič narobe. Razlika je, da vi to delate za nekoga.« Verjetno je razmišljal o tem – Kdo je ta nekdo? Sam Bog – in to naredi razliko. Lahko se ubijete od dela, če pa izgubite ta stik z Nekom, Jezusom, ste izgubile vse. 

KONTEMPLATIVCI

KONTEMPLATIVCI V SRCU SVETA

Moje poslanstvo je pripadnost Jezusu, biti zvesta Jezusu. Delo je sad moje ljubezni in moja ljubezen se izraža v mojem delu. Zato pravim, da smo kontemplativci v srcu sveta. Dejavna molitev je dejavna ljubezen. Svetost ni posebej za nas, je preprosta dolžnost. Za nas ni nič posebnega biti svete, posvečene smo, Jezus in jaz sva eno. Ko govorim z običajnimi ljudmi jim povem: »Bodite sveti«, toliko bolj to velja za nas, ki smo posvečeni. Nismo brez greha, moramo pa biti grešniki brez greha. Kar potrebujemo je globoko življenje v molitvi, moramo biti goreči, sveti.

MOLITE DELO

MOLITE DELO

Smo resnični kontemplativci v srcu sveta. Če se naučimo moliti delo, bomo to počeli z Jezusom, za Jezusa in Jezusu – ni težko. In to je tisto, kar se želimo naučiti in naučiti naše sestre, pa tudi laike, družine, da počno isto – da prinesejo Kristusa v družino še posebej s posvetitvijo svetemu srcu.

Vedno obstaja nevarnost, da postanemo samo socialni delavci ali da opravljamo delo samo zaradi dela. Nevarnost je, da pozabimo, komu to delamo. Naše delo je samo izraz naše ljubezni do Kristusa. Naša srca morajo biti polna ljubezni za Njega in ker moramo izraziti to ljubezen v dejanju, so seveda najbolj ubogi med ubogimi sredstva izražanja naše ljubezni do Boga.

ME SMO DEJAVNE KONTEMPLATIVKE

Me smo dejavne kontemplativke

Ko govorimo o kontemplaciji, s tem mislimo na kontemplativne redove, vendar je v naši Konstituciji to lepo opisano, da: »moramo biti 'globoko' kontemplativne.« Mišljeno je globoko poenotenje z Njim, da bi imeli takšen jasen pogled, ki Mu bo omogočil, uporabiti nas kot On hoče!