BOŽJA LJUBEČA SKRB

BOŽJA LJUBEČA SKRB

Pred nekaj tedni sem doživela nenavadno izkušnjo Božje pozornosti do najmanjših bratov. K nam je prišel mož z receptom od zdravnika. Dejal nam je, da otrok – njegov edini otrok! – umira v revnih mestnih četrtih Kalkute in da zdravila ni mogoče najti nikjer v Indiji. Morali bi ga prinesli iz Anglije. Medtem ko sva govorila, je prišel drugi mož s košaro zdravil. Vrnil se je z nabirke na pol rabljenih zdravil, ki jih je pri družinah zbiral za revne. Po vseh revnih četrtih Kalkute imamo take premične klinike, ki hodijo od družine do družine in zbirajo na pol uporabljena zdravila, jih prinesejo nam, mi pa jih damo revnim. – In tu pred nami je bil, z iskanim zdravilom na vrhu košare. Če ga ne bi videla, ne bi verjela, da je v košari. Če bi mož prišel prej ali pozneje, teh dveh dogodkov ne bi povezala med sabo. Stala sem pred to košaro, strmela v stekleničko in v mislih ponavljala: »Na svetu je na milijone in milijone otrok – kako lahko Bog skrbi za tega majhnega otroka v revnih četrtih Kalkute: poslal je zdravilo, poslal je moža ravno ob pravem času, zdravilo je položil na vrh košare in poslal je tako količino, kot jo je predpisal zdravnik.« Poglej, kako dragocen je bil ta otrok Bogu. Kako skrben je bil do tega malega.

LJUBEZEN, NE BESEDE

LJUBEZEN, NE BESEDE

Bog nam je dokazal, da nas ljubi. Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega sina Jezusa.[1] In Jezus je ljubil tebe, ljubil mene, in daroval samega sebe na Križu za nas.[2] Ni ga bilo strah ljubiti nas, in ljubil nas je do konca.[3] Odpovedal se je vsemu lepemu in bil resnično kot mi, človek. Podoben nam je bil v vsem, razen v grehu.[4] Ampak ljubil nas je nežno. Da bi se prepričal, da razumemo Njegovo ljubezen, da ne pozabimo, da nas je ljubil, postane brezdomec, ubožec, ki je lačen in nag. Govori nam: »Karkoli ste storili enemu od mojih najmanjših, ste meni storili.«[5] Pokaže nam, kako to storiti. Preden je učil ljudi, se je usmilil množice in jo nahranil. Naredil je čudež. Blagoslovil je kruh in nahranil pet tisoč ljudi.[6] Vse to, ker je ljudi ljubil. Usmilil se jih je. Videl je lakoto na njihovih obrazih in nahranil jih je. Šele potem jih je učil. Prav zato je tako čudovito pomisliti, da lahko ti in jaz ljubiva Boga. Ampak kako, kje? Kje je Bog?

Verjamemo, da je povsod. Verjamemo, da je ustvaril tebe in mene, ne da bi bili številka v svetu, temveč z razlogom. Obstaja razlog za naše bivanje… In ta razlog je, da ljubimo. Ustvarjena si bila, da ljubiš in si ljubljena. Zato je tako narobe, če ne ljubiš. Ljubezen je najlepša stvar, ki jo človek ima in jo lahko podari. Ne v besedah, ker smo človeška bitja in hočemo stvari videti, se jih dotakniti. Zato nam revni dajo veliko več kot mi damo njim – ker nam dajo priložnost, da ljubimo Boga v njih. Ko dam kos kruha lačnemu otroku, verjamem temu, kar je Jezus rekel: »Daš ga meni.« In dam ga temu otroku.

---

[1] Jn 3,16.

[2] Prim. Gal 2,20.

[3] Prim. Jn 13,1.

[4] Prim. Heb 2,17-18; 4,15

[5] Prim. Mt 25,40.

[6] Prim. Mt 14,13-21.

KJER JE LJUBEZEN, TAM JE BOG

KJER JE LJUBEZEN, TAM JE BOG

Nekdo je rekel: »Ateist sem,« hkrati pa lepo govoril o ljubezni. Mati mu je rekla: »Ne moreš biti ateist, če govoriš tako čudovito o ljubezni. Kjer je ljubezen, tam je Bog. Bog je ljubezen.«

NEKJE MORA BITI BOG

NEKJE MORA BITI BOG!

Zadnjič je dolgolasi prostovoljec govoril z mano in kar naprej ponavljal: »Ne verjamem v Boga.« Odgovorila sem mu tako: »Zamisli si, da te prav sedaj, ko govoriva, doleti srčni napad… bi ga lahko zaustavil?« Postal je tako začuden, da svoje trditve ni več ponovil. Začel je spoznavati, da ne glede na to, koliko govorimo, ne moremo spremeniti naše ure smrti. Čez nekaj dni sem slišala, da je po globokem premišljevanju prišel do ugotovitve, da nekje mora biti Bog!

KDO JE BOG

Kdo je Bog?

Bog je.[1]

Bog je ljubezen.[2]

Bog je vsepovsod.[3]

Bog je avtor življenja.[4]

Bog je ljubeči Oče.[5]

Bog je usmiljeni Oče.[6]

Bog je vsemogočen in On lahko poskrbi za nas.[7]

Bog je ljubezen in Bog ljubi tebe in ljubi mene.[8]

Bog je veselje.[9]

Bog je sama čistost.

Bog je z nami.[10]

Bog je zaljubljen v nas.

Bog je v tvojem srcu.[11]

Bog je zvest.[12]

Bog je ljubezen, Bog je veselje, Bog je luč[13], Bog je resnica.[14]

Bog je skrben.

Bog je zares dober do nas.

Bog je zares radodaren.

Bog se res ukvarja s tabo.

Bog je zvest ljubimec.

Bog je ljubosumen ljubimec.[15]

Bog je tako čudovit.[16]

Ko nas je Bog ustvaril, nas je ustvaril iz ljubezni. Nobena druga razlaga ni možna, saj je Bog ljubezen. Ustvaril nas je, da bi ljubili in da bi bili ljubljeni. Če bi se tega zavedali ves čas, na svetu ne bi bilo vojn, niti nasilja, niti sovraštva. Tako lepo. Tako preprosto.

---

[1] Prim. 2 Mz 3,14.

[2] 1 Jn 4,8.16.

[3] Prim. Ps 139,7-10.

[4] Prim. Jn 1,1-4; Apd 3,15.

[5] Prim. Mt 6,25-32.

[6] Prim. Tob 13,4-6; Ef 2,4.

[7] Prim. Mdr 11,21; Mt 6,26.

[8] Prim. Jn 16,27; 1 Jn 4,16.

[9] Prim. Neh 8,10; Jn 17,13.

[10] Prim. Mt 1,23.

[11] Prim. Rim 10,8.

[12] Prim. 5 Mz 7,9; 32,4; 1 Kor 1,9.

[13] Jn 8,12; 1 Jn 1,5.

[14] Prim. Jn 14,6.

[15] Prim. 5 Mz 4,24.

[16] Ta spisek trditev, ki izraža, kaj je materi Tereziji pomenil Bog, je sestavljen iz govorov, ki jih je imela ob različnih priložnostih.