sobota, 6. april 2013

SAMO MI VEMO, DA POTREBUJMO ODPUŠČANJE


SAMO MI VEMO, DA POTREBUJEMO ODPUŠČANJE

Se spominjate izgubljenega sina? »Vstal bom in šel do mojega očeta.«[1] Šele, ko se zavemo, da potrebujemo odpuščanje, lahko odpuščamo. Ne morete verodostojno izgovarjati Očenaš – lažete; zazrite se vase in poglejte, če najdete v sebi kaj, česar ne morete odpustiti. Je tam kaj, kar vas boli? Poiščite tisto osebo. Sestra je napisala prelepo pismo sestri, ki jo je prizadela. Če vam je težko videti Jezusa v tabernaklju, videti Jezusa v ubožcu, videti Jezusa v vaši predpostavljeni - izvrzite to, saj ne morete ljubiti Kristusa brez celovite ljubezni v čistosti. To bi bila laž... Zadnjič je nekdo govoril o kazni, o tem, da ga bodo zaprli. Ta oseba je rekla: »Oh, pripravljen sem.« Malo kasneje je nekdo nekaj rekel – tri besede – in ta je izbruhnil. In ta naj bi bil pripravljen, da bo kaznovan!


[1] Prim. Lk 15,18.

Ni komentarjev: