DAJTE VSAJ NASMEŠEK
Karkoli,
tudi če namenite vsaj nasmešek, ste to storili Jezusu, Bogu samemu. Ob smrtni
uri, ko boste vi in jaz odšli domov k Bogu, bo Jezus postavil isto vprašanje,
ki si ga lahko postavite sami: »Bil sem lačen in dali ste Mi jesti,« ne samo
lačen kruha, ampak lačen ljubezni. Biti osamljen, nezaželen, lačen ljubezni. Ne
samo nag brez kosa obleke, ampak nag zaradi izgube dostojanstva, človeškega
dostojanstva, te čudovite vrline čistosti, ta ... ta nagost. Brezdomec ne samo
brez hiše iz opeke, ampak zaradi občutka nezaželenosti, zapostavljenosti,
zavrženosti, odpadek družbe. Po tem nas bo Jezus sodil, ko bomo stopili
predenj. Bil sem lačen in dali ste mi jesti, bil sem nag in oblekli ste me, bil
sem brez doma in vzeli ste me k sebi. Pridite, pridite blagoslovljeni mojega
Očeta in prevzemite kraljestvo, ki vam ga je On pripravil od večnosti in za
večnost.[1]
Vi [boste] polni radosti, miru, ljubezni... In to nas je učil Jezus – kako
ljubiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar