sobota, 6. april 2013

MATI LJUBEZNI


MATI LJUBEZNI

Ponavljam. Vemo, kaj se je zgodilo naši Gospe – čudoviti sočutni materi, polni ljubezni. Ni je bilo sram priznati Jezusa za svojega sina. Vsi so Ga zapustili, ostala je z Njim sama. Ni je bilo sram, da je bil Jezus pogubljen, popljuvan, da je postal nezaželen kot kak gobavec, neljubljen, od vseh zasovražen, da je bil njen sin, Jezus. Tudi zdaj, globoko sočutje v njenem srcu. Ali stojimo ob strani našim ljudem, ko trpijo? Ko so poniževani? Ko mož izgubi službo? Kakšna sem potem do njega? Sem polna sočutja do njega? Razumem njegovo bolečino? In ko otroci pobegnejo, zapeljani – imam to globoko sočutje, da jih grem iskat, jih najdem, jim stojim ob strani, jih doma pričakam z dobrodošlico, jih ljubim z globoko ljubečim srcem? Sem do sester v skupnosti kot Marija? Zaznam njihovo bolečino, njihovo trpljenje? Če sem duhovnik, duhovnik, ki ima Marijino srce, ali je v meni sočutje odpuščanja, ali prinesem to Božje odpuščanje trpečemu grešniku, to globoko Marijino sočutje. Nje ni bilo sram. Priznala je Jezusa za svojega.
Pri križanju, jo vidimo, kako stoji - Božja mati stoji.[1] Kako ogromno vero je imela, zaradi svoje žive ljubezni do svojega Sina, da je stala tam, Ga gledala, od vseh zapuščenega, od vseh neljubljenega, od vseh nezaželenega, najslabšega. In tam je stala. Imela Ga je, ker je bil njen Sin. Imela Ga je, ker ji je pripadal in ker je ona pripadala Njemu. Ni je bilo strah imeti Ga. Ali vzamemo za svoje ljudi, ki trpijo, ki so na cesti, naše ljudi, našo družino, mar vemo, da trpijo? Prepoznamo njihovo lakoto po Jezusu? To je lakota po razumevajoči ljubezni. Zato je bila naša Gospa tako velika, ker je imela razumevajočo ljubezen, zato imamo tudi ve in jaz, ker smo ženske, to velikansko stvar v sebi, to razumevajočo ljubezen. To vidim tako čudovito v naših ljudeh, v naših ubogih ženskah, ki dan za dnem in vsak dan srečujejo trpljenje, ga sprejemajo zavoljo svojih otrok. Videla sem matere, ki so shajale brez tolikih stvari, celo prosjačile so, da bi imel otrok. Videla sem matere, ki so držale prikrajšanega otroka, ker je to njen otrok, ona pa je polna razumevajoče ljubezen za trpljenje svojega otroka.


[1] Prim. Jn 19,25.

Ni komentarjev: