MILOST VIDETI
»Iskal
sem nekoga, da bi me tolažil.«[1]
Poiščite ga v vaši skupini, v vaši skupnosti. »In nisem našel nikogar.« Kako je
grozno, če [kot] Misijonarka ljubezni, prinašalka Božje ljubezni, polno
posvečena, da nudi brezplačno uslugo s celim srcem, če ta sestra pride k meni z
obžalovanjem, če je danes videti osamljena, nezaželena, neljubljena [in jaz
nisem tu zaradi nje]. Ne ta sestra, Jezus v njej je tisti, ki išče ljubezen.
Prosimo našo Gospo, naj nam da milost, da bomo videle. »Nekoga sem iskala in
sem našla mojo sestro.« Rekla ni ničesar, vendar sem razumela. Na neki način se
ljubezen prične tu – doma. Vse smo ženske in Bog nam je podaril nekaj posebnega
- [sposobnost] ljubiti in biti ljubljene. Grozna stvar je, če ne dovolimo
sestram, da bi nas ljubile. Če smo tako ponosne, tako grde, tako zaskrbljene,
nimamo časa, da bi dovolile sestram, da nas ljubijo. Napravimo sklep za postni
čas: Tu bom za mojo sestro, za mojo vodnico [novink], za predstojnico – ne v
besedah, ne s tistim tamasha[2] – temveč
s svojim razdajanjem in žrtvovanjem, s svojo molitvijo – morda samo z lepo,
namesto z grdo besedo. Bi Jezus rekel: »Šel sem po spodnji obvoznici« - tam je
300 sester – »iskal sem eno, pa je nisem našel.«[3]
Kako grozno bi bilo, če bi Jezus to rekel o Misijonarkah ljubezni, ki so
poslane, da bi bile Njegova ljubezen in tolažba. Kako grozno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar