JEZUS V PRIKRITI BOLEČINI
Na
več krajih imamo hiše za umiranje. Spominjam se, da sem nekega dne pobrala s
ceste žensko, za katero sem vedela, da umira od lakote in sem ji dala krožnik
riža, ona pa je strmela v riž. Poskušala sem jo pripraviti do tega, da bi
jedla, ona pa je samo zelo, zelo jasno in z običajnim glasom rekla: »Ne morem
verjeti, da je to riž. Dolgo že nisem jedla.« Nikogar ni krivila. Ni krivila
bogatih, ni obtoževala nikogar, Samo verjeti ni mogla, da je to riž. Veliki
ljudje so. Ljubiti jih moramo, ne da bi jih pomilovali. Moramo jih ljubiti, ker
so Jezus v prikriti bolečini ubogega. Oni so naši bratje in sestre. Vsi oni so
ljudje: gobavi, umirajoči, lačni, nagi, oni so Jezus.
Ni komentarjev:
Objavite komentar