JEZUS V PRIKRITI BOLEČINI

JEZUS V PRIKRITI BOLEČINI

Na več krajih imamo hiše za umiranje. Spominjam se, da sem nekega dne pobrala s ceste žensko, za katero sem vedela, da umira od lakote in sem ji dala krožnik riža, ona pa je strmela v riž. Poskušala sem jo pripraviti do tega, da bi jedla, ona pa je samo zelo, zelo jasno in z običajnim glasom rekla: »Ne morem verjeti, da je to riž. Dolgo že nisem jedla.« Nikogar ni krivila. Ni krivila bogatih, ni obtoževala nikogar, Samo verjeti ni mogla, da je to riž. Veliki ljudje so. Ljubiti jih moramo, ne da bi jih pomilovali. Moramo jih ljubiti, ker so Jezus v prikriti bolečini ubogega. Oni so naši bratje in sestre. Vsi oni so ljudje: gobavi, umirajoči, lačni, nagi, oni so Jezus.