sobota, 6. april 2013

ZALJUBLJENOST V JEZUSA


ZALJUBLJENOST V JEZUSA

Bog vas je izbral, vas poklical, vsako posebej, po imenu. To je del Njegovega načrta, del Njegove neskončne milosti, da nas je vse poklical, vsako od nas s svojimi posebnimi lastnostmi in napakami. Me potrebujemo druga drugo.
Izbral nas je; nismo najprej me izbrale Njega.[1] Moramo pa odgovoriti tako, da naredimo našo Družbo Bogu všečno – nekaj čudovitega. Zato moramo dati – največ, kar lahko. Oprijeti se moramo Jezusa – Ga zgrabiti – primite se Ga in Ga nikdar za nič ne izpustite. Moramo se zaljubiti v Jezusa.
Naj ne bomo kakor bogati mladenič v evangeliju. Jezus ga je videl, ga vzljubil in želel, da ostane, on pa je srce podaril nečemu drugemu – svojemu bogastvu. Bil je bogat, mlad in močan.[2] Jezus ga ni mogel napolniti. Namesto tega, bodite kot Zahej. On je bil majhen, nizek po postavi in se je svoje majhnosti zavedal. Za svojo pomanjkljivost je vedel, zato je, da bi videl Jezusa, uporabil preprosto rešitev. Splezal je na drevo. Če ne bi na tako preprost način odprl svojega srca in odgovoril na Jezusov klic, Jezus ne bi mogel pokazati Svoje ljubezni in reči: »Pridi dol, Zahej, pridi dol.«[3] To je temelj za vsako stvar: »Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen.«[4] Bodite majhne. Ko vas sestre oštevajo, se jezijo na vas, vas ne ljubijo, vzemite si kakšno minuto: »Je krivda moja?« Če je, recite »oprosti«, to je čudovito Božje darilo. Če ni, jo ponudite. Nič lepšega ne morete dati. Delite z Njim. Dajali so mu toliko vzdevkov: Belcebub,[5] hudič, lažnivec in nikdar ni odgovoril. Nikdar ni rekel niti besede – in On je bil Božji sin.
Bodimo z Njim eno, zvezane z Njim, združene z Njim, da nas nič, popolnoma nič ne bo ločilo od Kristusove ljubezni. On nam pripada, me pripadamo Njemu. Tako preprosto je to. Z nasmehom moram sprejeti karkoli mi daje in dati, karkoli zahteva. Vendar pozabljamo. Ljubimo gobave, polomljene in izmaličene obraze in roke, ko pa je ena od naših sester ošabna ali neučakana, pozabljamo... Pozabljamo, da je to samo prikrita bolečina – da je oseba v resnici Jezus. Nimamo celovite ljubezni do Jezusa, ampak pustimo hudiču, da nas pretenta s prikrito bolečino. Moramo biti svete, da bi videle Jezusa v naši sestri in v ubogem.



[1] Prim. Jn 15,16.
[2] Prim. Lk 18,18-23.
[3] Prim. Lk 19,1-10.
[4] Prim. Mt 11,29.
[5] Prim. Mt 12,24; Mr 3,22.

Ni komentarjev: