TIŠINA TABERNAKLJA
V
tabernaklju Jezus molči. Lahko razumem veličino Boga, ne morem pa razumeti
Božje ponižnosti. Košček kruha! Jezus, ki je ustvaril cel svet, katerega
dragocena kri je izmila moje grehe, je v tabernaklju... Ta tišina v tabernaklju
je popolna tišina. Edini znak, da On tu, je goreča svetilka, ni veličine, ni
predstave, ničesar ni. Zato moramo skrbeti, da lučka ne ugasne. Če ne bi bilo
te lučke, nihče od nas ne bi pokleknil, ker pa je tu, klečimo. Zato ne maram
električnih svetilk, ker te goreče svetilke napravijo našo združitev resnično.
On se nam je dal kot kruh življenja, sestre, da bi potešil našo lakoto po
Njegovi ljubezni, da bi naredil združitev resnično. Ko se žena in mož poročita,
obljubita zvestobo drug drugemu, postaneta eno in iz tega nastane družina. V
Svetem pismu piše, da se zaobljubita drug drugemu,[1]
kakor me s Kristusom v evharistiji. On je tam, v tišini tabernaklja. On ni plod
domišljije, tam je resnično živi Bog.
Ni komentarjev:
Objavite komentar