STALNI ČUVAJ

STALNI ČUVAJ

Obstaja še ena oblika uboštva, ki jo imenujejo duhovno uboštvo: sprejmite, da ste, kjer ste, da storite, kar vam rečejo, včasih ljudem, ki so zelo prijetni, včasih tistim, ki so neprijetni, s katerimi ne delite iste kulture, istih idej, skratka, bodite sposobne ljubiti vse ljudi. Mislim, da je to velika izkušnja uboštva. In v vseh kongregacijah to bolj in bolj potrebujemo, v vseh kongregacijah – popolno svobodo, ki nas sili, da se ves čas sprašujemo: »Lahko?«

Pričenjamo pozabljati to malo besedo,[1] ampak ta mala beseda naredi razliko v našem uboštvu: da nič nimamo in nič ne posedujemo. Me v bistvu posedujemo vse, ker imamo Kristusa. In vse me, ve, naša Družba, vsi potrebujemo stalnega čuvaja, da nas svetovno bogastvo ne bi zadušilo. To občutim v Ameriki. Za nas v Indiji je laže izvajati uboštvo, mnogo laže, za vas pa, ki imate toliko, je zelo težko, mora biti zelo težko. Za nas, ki niti tu nimamo vseh tistih reči, je laže, ampak vi, obkroženi s tako količino stvari, morate imeti pogum reči, da so tu, da pa jih ne boste uporabljali.

---

[1] Misli na: »Prosim, lahko…« Tako Misijonarke ljubezni prosijo za dovoljenje.