SKUPNA MOLITEV

SKUPNA MOLITEV

Nek dan sem iz smetnjaka pobrala žensko, ki je imela visoko vročino. Bila sem prepričana, da je že pri koncu, ona pa je še naprej govorila: »Ranjena sem. To mi je storil moj sin.« Zvlekla sem jo ven in odpeljala v naš dom. Precej časa sem potem molila z njo, molila za odpuščanje njenemu sinu. Dolgo časa se me je to držalo. Če bi bila lačna, bi ji dala kruha in – končano. Tako pa mi je vzelo ogromno časa, da sem ji pomagala, da je rekla: »Odpuščam mojemu sinu.« Preden je umrla je, hvala Bogu, rekla: »Odpuščam mu.« Vidite to strašno trpljenje. Niti predstavljamo si ne, vendar sem to videla tudi v bogatih državah – osamljenost je strašna. Tako mislim danes, ko smo skupaj zbrani v molitvi za bolne, da imamo morda takšne ljudi v naši družini. Ljubezen se prične doma. Ljubezen se prične v naši skupnosti. Ljubezen se prične doma. In kako se prične? Ob skupni molitvi. Za družino, za skupnost, ta skupna molitev pomeni, ostati skupaj. In če ostanemo skupaj, dobro seveda, se bomo ljubili, kot nas Bog ljubi. Vsa ta dela ljubezni so dela miru. V družini, seveda, živimo v miru.