NITI POGLEDAMO NE
Veliko
govorimo o ubogih, njim samim pa govorimo malo. Toliko se govori o lakoti in
podobnem - da bomo imeli čez deset let toliko hrane, toliko hrane - medtem pa
nekdo umira zaradi kosa kruha in ga niti ne pogledamo. Ko je bila v Bombayu
velika, res velika konferenca, na kateri so izračunavali, koliko več hrane bodo
imeli na voljo čez 15 let, je prav pred stavbo od lakote dobesedno umiral 25,
26 let star moški. Pobrala sem ga in ga z avtom odpeljala. Še preden sva
prispela v našo hišo, je umrl in umrl je prav od lakote. To mi je odprlo oči –
oni računajo, kaj bo jutri, danes pa mnogi umirajo za košček kruha. Nikdar se
mi ni zgodilo, da bi komu rekla, da nimam, da ne morem dati. Nikdar se ni
zgodilo, da ne bi imele še en krožnik riža, še ene postelje, še enega [odmerka]
zdravila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar