31. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Zatrite svojo jezo:

ne dopustite ji, da vam privre v grlo.

Kot nadomestilo boste prejeli čudež:

prijazne besede.

(212)

3o. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Ko le za kanček okusite zavist in goljufijo

in ko rojeni sta nevednost in nemarnost,

takrat vedite: okusili ste nedopustno.

(211)

29. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Kdorkoli zazna lastne napake pred onimi,

ki jih imajo drugi, jih ves zavzet popravi.

Večina ljudi tega sveta se, žal, ne opazuje,

druge obtožujejo in drug drugega krivijo.

(21o)

28. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Jeza in poželenje sta vzrok nezaupljivosti.

Zameglita duha, da izgubi pot do resnice.

Ob sebičnih interesih se krepost skrije:

na stotine tančic ločuje čutno oko od srca.

(2o9)

27. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vzdolž duhovne poti ni težjega odseka.

Srečen je, kogar na poti ne bremeni zavist.

Postanite prah pod stopali predanega vernika, 

nato s tem prahom si posujte zavistno glavo.

(2o8)

26. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Zavedanje! Nikar si nikdar ne dovolite, da delate,

kar dobro veste, da ni prav! In ne slepite se ob misli:

"Kasneje se bom pokesal in prosil odpuščanja."

Iskreno obžalovanje se kaže v izbruhu skrušenosti

in v pretočenih solzah, za kar so potrebni nevihtni

oblaki in bliski strel, enako kot sta Sonce in deževje

pogoj, da zraste sad.

Kako bi mogli umiriti požar nebeške jeze brez

bliskanja srca in dežnih oblakov v očeh?

Kako bi moglo vse rasti?

Kako bi mogli vrelci žuboreti?

(2o7)

25. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Zajec sledi levu. Lev se približa vodnjaku in se

zastrmi v vodo. V vodni gladini vidi odsev svoje

lastne podobe in zajca, ki je izza njega tudi pogledal

v vodnjak. V istem hipu ko lev ugleda slasten plen,

že plane v vodnjak. Pade v jamo, ki si jo je sam

izkopal. Njegova napadalnost je postala sila, ki je

delovala proti njemu samemu.

O, ljudje, premnoge napake, ki jih opazite pri drugih,

so v resnici vaše lastne. So odsev vaših napak!

Tako vidite to, kar ste - vašo hinavščino, izprijenosti

in nadutost. To so vaše lastne napake, vi pa jih

grajate, ker jih na sebi ne vidite tako očitno ali

prikrivate svoj strah, da se ne bi zaradi napak

zasovražili. Ste kot lev, ki je ob vodnem odsevu

skočil v vodo. Tako prizadenete le sami sebe.

O, neumni ljudje! Šele ko dosežete dno vodnjaka, ki

je vaša lastna narava, boste spoznali, da je

grešnost, ki ste jo opazili zunaj sebe, v vas.

Prerok pravi: "Resnični verniki so drug drugemu

zrcala."

(2o5)

24. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: IZOGIBANJE PASTEM

Vedite, da je vsaka slaba navada grm, poln trnja.

O, kolikokrat so vas ti trni že zbodli v noge!?

(2o5)

23. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Vaša nižja, peklenska nrav vas je zvabljala v

skušnjave. Vaša duša je zdaj polna čistosti, saj ste

se trdo borili. Pogasili ste, hvala Bogu, plamene

poželenja, ki so se spremenili v svetlobo, ki vas zdaj

vodi. Jeza je postala potrpljenje. Vedenje se je rodilo

iz mračnega neznanja. Ogenj pohlepa je izgorel v

nesebičnost, namesto zavisti zdaj rastejo cvetoče

vrtnice ljubezni.

Ob tem ste okusili Božjo Ljubezen in z njo spremenili

svojo strastno naravo v zelen sadovnjak. V

dehtečem vrtu vašega srca zvenijo sladki napevi

slavca o veličastnosti Boga in ga slavijo.

Na klic Boga v žareči pekel vaše duše priteče voda

Duha.

(2o4)

22. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Kreposti in milina so znaki častilca Boga.

So stopinje tistega, ki je Njemu predan.

(2o3)

21. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Kaj je pravica?

Nekaj postaviti na pravo mesto.

Kaj je krivica?

Nekaj postaviti na krivo mesto.

(2o2)

2o. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Bog je slikar, ki nam svoje Stvarstvo na platno slika.

Vsak trenutek nam vpisuje v naše misli, kar si zaželi,

zatem spet vse izbriše. Odstrani jezo in jo zamenja z

zadovoljstvom. Z velikodušnostjo nadomesti

skopost. Neumorno brez prestanka vsak trenutek

slika ta Slikar. Sleherni hip vas praznijo in

napolnjujejo Njegove roke.

(2o1)

19. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Še nobeno zrcalo ni spet postalo železo;

noben kruh ne spremeni se spet v moko;

sladek grozd ne more spet postati kisel.

Odrastite in dozorite! Obvarujte se tega,

da bi postali slabši. Postanite Svetloba!

(2oo)

18. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

V tem svetu preizkušenj in skušnjav

nisem doživel večje nagrade, kot jo prejme,

kdor si zgradi lep značaj.

Kogar krasi lepa narava in lep značaj,

bo odrešen na dan poslednje sodbe,

kdor pa bo nečist v srcu, bo strt.

(199)

17. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Nespoštovanje in prelomljene obljube

so rezultat norosti.

Kdor čuti strahospoštovanje do Boga,

zna držati besedo.

(198)

16. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Prijatelji,

spoštljivost brez iskrenosti v srcu in duši

je kakor pogorišče zdravilnih rastlin.

Bežno se od daleč ozrete nanj in greste dalje.

Užitne niso več in tudi njihov vonj je izpuhtel.

(197)

15. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Bog varuj! Ničesar nočem

od ustvarjenih sobitij.

Dovolj mi je občutenje vsega sveta

v svojem srcu.

(196)

14. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

V družbi svetih ljudi

boste postali njim enaki.

Lahko ste skala ali marmor,

a ko se združite s človekom,

ki ga vodi srce,

postanete dragulj.

(195)

13. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: DOSEGANJE KREPOSTI

Bog uresničuje Sebe, s plesom vzdržuje stvarstvo

in nam želi razkriti zaklad Svoje modrosti.

Dejal je: "Bil sem skrit zaklad." Poslušajte!

Ne dopustite, da bi duhovno bistvo v vas ostalo

skrito, speče in tako prezrto. Vaše življenje je

priložnost, da svojega duha prelijete v dejanja.

(194)

12. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Ko vaše telo iz vode in gline

zajame sapica Jezusovega diha,

razširite krila, poletite kot ptica.

Vaše poveličevanje Boga je dih

vašega telesa iz vode in gline.

Z dihom vaše srčne iskrenosti

postane vaše telo rajska ptica.

(193)

11. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Hranite svoje srce

z Ljubeznijo do Boga

ter postanite nesmrtni.

Vaš obraz bo razsvetljen

z božansko Svetlobo.

(192)

1o. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Postanite molčeči.

V tišini odpotujte v Ne-obstoj.

Ko ne obstajate,

ste poveličani!

(191)

9. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Ločen biti od Boga je,

kot bi padel v vodnjak.

Takrat je misel Nanj vrv.

(19o)

8. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Mojzes je med hojo zaslišal pastirja moliti, kako se je

ponujal za služabnika, da bi Bogu čistil sobo, česal

lase, pral noge in obleko, prinašal hrano in poljubljal

roko. Mojzes pokara pastirja, rekoč: "Bog pač ne

potrebuje teh uslug od tebe!"

Pastir si obupan raztrga obleko in se odpravi v

puščavo.

Še tisto noč se Bog prikaže Mojzesu in ga opomni:

"Ločil si mojega služabnika od mene. Čaščenja

nisem ukazal v svoje dobro, le iz prijaznosti do vseh,

ki bi Mi radi služili. Njihovo čaščenje mene res ne

poveliča, a njihova nagrada je čistost in sijaj. Na vse

besede, ki jih izgovarjajo, nisem pozoren, pomembni

so mi njihov duh in čustva. V njihova srca se

zastrmim in vidim, ali res ljubijo. Srce je bistvo.

Gorečnost, ogenj hočem! Plamen ljubezni naj

razžari vašo dušo, vse misli in besede naj zgorijo!"

(189)

7. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Če bi obstajala le duhovna ljubezen,

bi ne dobili v dar postenja in molitve.

Darovi, ki si jih izmenjajo ljubeči,

niso nič drugega kakor zunanji znaki,

ki oznanjajo obstoj nevidne Ljubezni.

Podobno nam vidna prijazna dejanja

lahko razodenejo prikrito ljubeče srce.

(188)

6. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Poveličevanje Boga in molitev smo dobili v dar.

Toda ko molite, pazite se ponosa v svojem srcu.

Ne občudujte sebe, ker ste tako intimni z Bogom.

Žal so se premnogi na tak način le oddaljili od Boga.

(187)

5. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Moje besede so molitev k Bogu,

so vabe za Njegov presladki dih.

Če kdo bi rad zaslišal Njega,

ne bo pozabil na molitev?

Kako lahko molčite, vedoč,

da On odzove se na vsak vaš:

"O, Gospod!" s "Tukaj sem."

Šepet je in je hkrati kot grom,

saj vzdrhti vsak vaš atom.

(186)

4. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Namen obredne molitve ni priklanjanje niti

celodnevno klečanje. Tako razvijete pobožno držo,

duhovno stanje,

ki ga je treba vzdrževati in negovati vsak trenutek;

med spanjem, delom, pri počitku se vselej

spominjajte Boga.

Molitev in predanost moramo vtkati v vsak svoj dih.

(185)

3. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Molitev ne obstaja edino v obliki. Kot vse oblike in

vsa telesa in vse, kar vsebuje svetni govor in zvok,

ima pravilna molitev začetek in konec. Toda duša je

brezpogojna in neskončna. Nima niti začetka niti

konca ... Molitev je utapljanje in nezavednost duše,

tako da ostanejo vse te oblike brez nje. V tem

trenutku tam ni prostora niti za Gabriela, ki je čisti

Duh. Oseba, ki tako moli, je izvzeta iz vseh

religijskih obvez, ker je prikrajšana za svoj um.

Zatopljenost Jaza v božansko Enost - to je duša

molitve.

(184)

2. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Nikoli ne pozabi

misliti na Boga,

ker misli nanj

oskrbijo ptico Duha

z močjo, s perjem in krili.

(183)

1. JULIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Pijte Besedo Modrosti,

ker je blesteča svetloba,

ki jo je Bog razpel za vas,

kot oblaki zatemnijo Sonce,

o, vi, katerih oči bi lile solze,

da bi bolščale v Sončevo srce.

Pij v tej svetlobi, o, duša,

da boš kmalu mogla opaziti

to čisto Svetlobo, žarečo,

nezastrto, ki je še skrita.

In poleti preko neba,

žareča kakor zvezda -

še više, skozi stratosfero,

brezpogojno, nebeško mejo,

nad gravitacijo Zemlje

proti blestečemu Soncu.

(182)

3o. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Tako zelo sem molil,

da sem postal molitev.

Kdorkoli me sreča,

izprosi molitev od mene.

(181)

29. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Nek mož je prejokal vse noči in klical: "O, Bog!"

dokler njegova usta niso postala sladka od

ponavljanja Njegovega imena. "In zdaj, ti, blebetač,"

se oglasi hudič, "zakaj se tvojim silnim in cmeravim

klicem Bog ne javi vsaj z besedo 'Tukaj sem.'? Niti

en sam odgovor ni prišel s prestola. Do kdaj boš še

ponavljal to jalovo rotenje?"

Z zlomljenim srcem je mož zaspal. V sanjah je slišal 

Božji Glas: "Tvoj klic k Bogu je hkrati moj odgovor

'Tukaj sem!'. Tvoja goreča prošnja je moje sporočilo

in vsa tvoja prizadevanja, da me dosežeš, so moje

roke pred tvojimi nogami, ki ti rahljajo spone in te

privedejo spet k meni.

Tvoja ljubezen in strah sta zanki, s katerima

zadrgneš mojo milost! Na vsak tvoj klic: 'O, moj

Gospod!', ti najmanj tisočkrat odgovorim: 'Tukaj

sem!'"

(18o)

28. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: MOLITEV IN MISLI NA BOGA

Če bi bil čas molitve že za nami,

za vas ta svet postal bi zatemnjen.

Razočaranja in bridkosti

bi polnili deročo reko vaših solz.

Težko bi bilo potrpeti brez molitve,

saj je molitev radost.

Vendar te bridkosti

odtehtajo na stotine molitev.

Sij predanega hrepenenja

zasenči vsako molitev.

(179)

27. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Zatiranja se spreobrnejo v predano vero,

mračnost v jasnost in otožnost v radost!

Lastnosti človeške narave so zatrte,

da jih nadomestijo božje lastnosti!

(178)

26. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Svetloba vere pogasi ogenj čutnosti. Na dan

poslednje sodbe bo vera oporekala čutnosti,

ker vero je razvnemala božja milost, čutnost

pa božja jeza. Če želite premagati zlo ognja,

pogasite njegove plamene z vodami božanske

milosti. Predan vernik je vrelec te vode milosti:

čisti duh Stvarnika vrelca je Voda Življenja.

(177)

25. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Predan vernik se prostovoljno priklanja, iščoč

božje radosti in k temu usmerja svoje življenje.

Nevernik proti svoji volji časti Boga in sebe

usmerja proti objektom svojih želja.

Skrbi, da je kraljevi grad v dobrem stanju,

a le zato da si lasti pravico vladati in ukazovati.

Predan vernik ohranja trdnjavo v dobrem stanju,

a le na ljubo Kralju, saj položaja in moči si ne želi.

(176)

24. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Osvežite si vero, a ne z jezikom.

Skrivaj ste osvežili svoje želje.

Dokler so želje sveže, vere ni.

Poželenje zaklene pot k veri.

(175)

23. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Davidove melodije

so bile vernikom nadvse ljube,

nevernikom pa so se zdele

kot zvok pri žaganju lesa.

(174)

22. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Trgovec z zaupanjem natovori ladjo, saj ne more

vedeti, ali se bo ladja potopila ali pa bo srečno

priplula do cilja. Če reče: "Ne bom natovarjal, dokler

ne bom gotov, da bo ladja prispela na cilj", ne bo 

naredil posla in te gotovosti mu sojenica vnaprej

nikoli ne razkrije. Trgovec s plahim srcem ne dobi

niti ne izgubi. V nekem smislu izgubi, saj je

prikrajšan za zaslužek.

Tisti, ki z gorečo vero išče plamen, bo našel

svetlobo. Vsako vaše delovanje temelji na upanju.

Vera je mogočen izraz upanja, ki vas popelje k

zveličanju.

(173)

21. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU: ŽIVLJENJE V PREDANOSTI

Nagrade za življenje 

v veri in predanosti Bogu

so Ljubezen, notranja prevzetost

in sposobnost sprejeti Božjo svetlobo.

(172)

2o. JUNIJ

ŽIVETI V DUHU

Združitev z Bogom

bo spremenila

vaše trnje v vrtnico.

(171)

19. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Kdaj ste napravili nekaj narobe in

niste trpeli posledic tega ravnanja?

Kdaj ste naredili kakšno dobro delo

in vas niso obsuli Božji blagoslovi?

Če zgrabite za vrv razumevanja in 

pogledate v svet z jasnim očesom,

vam ni treba čakati Sodnega dne,

da spoznate posledice svojih dejanj.

Si želite očistiti srce? Bodite čuječi!

Vsako dejanje ima svoj lasten odziv.

(170)

18. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Večini ljudi ni dana možnost zaznati

bistvenih lastnosti Božanske popolnosti.

Nobena stvar ni bolj skrivnostna

od Božanskega bistva in zavesti Boga.

Lastnosti so skrivnosti,

njih bistvo je skrivnost skrivnosti.

Tisti, ki dosežejo popolnost, 

so sposobni prodreti vanje.

Sposobni so celo dojeti in razumeti

bistvo samega Boga.

So resnični Božji Ljubimci.

Nič ni več skrito pred njimi.

(169)

17. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Razsodnost zapusti človeka,

ki se opija s praznimi željami.

Komur uspe to čašo odmakniti,

si razsvetli notranje oko in

vse skrito se mu razodene.

(168)

16. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Čeprav je bil učitelj zelo velikodušen,

ni primerljiv, o, Bog, s Tvojo dobroto.

Dal je klobuk in Ti glavo z razumom,

dal mi je plašč, Ti dal si visoko telo.

Dal je zlato, a s Tvojo roko ga stehtam,

dal mi je mulo, Ti znanje, da jo jezdim.

Od učitelja imam svečo, od Tebe vid,

od njega zaslužek, od Tebe življenje,

on mi obljublja obilje, Ti čistost duha.

(167)

15. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Vsakdo se zaveda Božje milosti,

vsakdo se zaveda Božje vrednosti.

Vsakdo beži pred Njegovim srdom

in vsak se oprijema Njegove milosti.

A Bog v svoji milosti prikriva jezo

in nam prikriva milost v svoji jezi.

To je Božja skrivnost in modrost.

Na ta način se bistroumni ljudje,

ki gledajo in vidijo Božjo svetlobo,

ločijo od tistih, ki zaznavajo edino

minljive, začasne, zunanje oblike.

(166)

14. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Fizična svetloba,

ki jo zazna čutno oko,

pride s Sonca,

notranja svetloba

pa je odboj žarkov Božjega sijaja.

Svetloba, ki sveti v očesu,

je v resnici svetloba srca,

je svetloba, ki navdihuje srce,

je čista svetloba Boga,

nepovezana s svetlobo,

ki jo zaznajo intelekt in čuti.

(165)

13. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Vsakdo, glede na duhovno

razsvetljenost in gladkost

svojega srčnega ogledala,

vidi skrite pomene stvari.

Bolj ko gladite svoje srce,

več vidi vaše duhovno oko.

(164)

12. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Oko in videnje Resnice

sta dar Božje bližine.

(163)

11. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Zaradi velike omejenosti vašega pogleda

zaprite svoje in glejte z Božjimi očmi.

Njegov vid za vašega - kakšna menjava!

Takrat gotovo najdete vse, kar želite.

(162)

1o. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Svetnika, ki se ovije v pajčolan norosti,

zaradi svoje zaslepljenosti ne prepoznate.

Če pa vam uspe odpreti notranje oko,

duhovni orjak zaživel bo pod vsako skalo.

Duhovnemu očesu nobena derviševa krinka

ne more skriti Mojzesa, ki v njem prebiva.

(161)

9. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Skupina Hindujcev je pripeljala slona na razstavo.

Do otvoritve je bil zaprt v temnem prostoru.

Neučakani ljudje so hoteli še pred razstavo potešiti

svojo radovednost. V temi so se približali živali;

videti je niso mogli, a vsak jo je potipal.

Prvi je pogladil rilec: "Ta stvor je kakor vodna cev,"

je rekel.

Drugi je pogladil slonov uhelj in trdil, da je pošast

prav taka kot pahljača.

Tretji se je dotaknil slonove noge in vzkliknil: "Slon je

kakor steber."

Naslednji je pogladil slonov zadek in je rekel: "Ta

slon je kakor prestol."

Vsakdo si je ustvaril svojo sliko, ker je otipal le del

slona. Če bi slona osvetlil sij sveče, teh velikih razlik

ne bi bilo. Naše telesno oko je kot dlan roke. Z

dlanjo ne moremo pokriti celega slona. Videti morje

je eno, morsko peno pa nekaj drugega. Pustite, da

pena izgine, zazrite se v morje in uzrli boste

Resničnost. Dan in noč pena pljuska iz morja in se

tako osupljivo bohoti, da obstrmite nad peno in ne

vidite morja. Luči so različne, a svetloba je ena:

prihaja iz onostranstva. Če gledate v luč, se boste

izgubili: tako so se pojavila števila, razbilo Eno.

Glejte v svetlobo in spoznali boste dvojnost, ki je

vgrajena v minljivo telo. Spoznajte, da neslogo med

muslimanom, zoroastrom in judom povzroča ta

razlika v gledanju.

(16o)

8. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Oko, ki vidi, je vrednejše od

tristo palic slepega človeka:

ločiti zna bisere od kamnov.

(159)

7. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Ko se uho razvije, postane oko,

sicer bi se Božja beseda zapletla

v ušesu in ne bi dosegla srca.

(158)

6. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Četudi naše telesne školjke bivajo

v svetu le po milosti Oceana Duše,

biser ne prebiva v vsaki školjki.

Dobro odprite oči, poglejte v srce

vsake od njih in poskušajte odkriti,

mar se ne skriva v njej dragocenost,

saj ta biser je neizmerna redkost.

(157)

5. JUNIJ

POT SUFIJEV: NOTRANJE OKO

Osvobojenost vseh predsodkov

bistrost in svetlobo očesu podari.

Osebni interesi so slepilo za oko,

vnaprejšnje sodbe grobar so znanja.

S predsodki pravo znanje se izpridi.

Ko se povsem očistimo predsodkov,

nevednost spremenimo v modrost.

Upor skušnjavam bo zbistril pogled.

S sebičnostjo postajamo bolj slepi,

v življenja ječi smo vse večji sužnji.

(156)

4. JUNIJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Pav toži:

"Ker nosim to bleščeče in barvito perje,

moram prenašati na stotine udarcev.

Lovijo me zbiralci ptic zaradi lepih barv

in moj sijaj je tarča kroglam lovskih pušk.

Ker nimam niti moči niti dovolj poguma,

končal bom svoje muke. Perje si populim.

Za moj ponos bo to velika preizkušnja."

Človeški talenti, nadarjenosti in znanje

kaj hitro privedejo do duhovne šibkosti.

V dobro vodi edino moč svobodne volje,

ko jo nekdo s samonadzorom preizkuša

in ko izkaže Bogu spoštljivost in predanost.

Človek s samonadzorom in moralno držo

med preizkušanjem svobodne volje v delu 

krepi in povečuje duhovno moč v sebi.

Toda če človek tega nima, se mora odreči

svobodni volji, sicer zaide na napačno pot.

(155)

3. JUNIJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Duhovno razsvetljeni s svobodno voljo

izberejo, da se bodo povsem predali delu

v nadčutnem svetu. Kaj pa nespametni?

Delu se s svobodno voljo predajo v tem svetu.

(154)

2. JUNIJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Svobodna volja je naše prizadevanje 

v hvaležnosti za Božjo dobrotljivost.

Vnaprejšnja določitev bi jo le izničila.

(153)

1. JUNIJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Naša svobodna volja in naša moč presoje

izbrati dobro ali zlo povečata se, okrepita,

če nas navdihne Angel ali šepne nam hudič;

Angel in hudič, dve skrajni možnosti v izbiri

kot dva pola za preizkušanje svobodne volje.

(152)

31. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Svobodna volja je sol naše vdanosti Bogu,

sicer bi ne imela nobene vrednosti.

Zemlja ne pleše po vesolju s svojo voljo,

zato ne prejme nagrade niti kazni.

V duhovnem svetu je podvrženo presoji

le dejanje, ki izvršimo ga s svobodno voljo.

(151)

3o. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Želim vam opisati s prispodobo,

kaj svobodno voljo loči od nasilja.

Nekomu se v strahu tresejo roke,

kar je reakcija telesa mimo volje.

Morda celo udari drugega človeka.

Bog je človeku dopustil ti dejanji,

vendar primerjati ju ni mogoče.

Človeku je morda žal za grobosti,

vendar nihče ne bo občutil krivde,

kdor ni grešil po svoji prosti volji.

(15o)

29. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Človek se odloča s svobodno voljo,

tudi ko ravna napačno in krivično.

Svobodna volja korenini globoko

v našem duhu. Je jedro naših src.

(149)

28. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Resnično, svobodna volja je v človeku.

Preverite lahko, če le ozrete se okoli sebe.

Od kamna ne zahtevate, naj pride k vam

in tudi se ne čudite, ko nemo v vas strmi.

Podobno ne zahtevate, naj človek leti,

in slepemu ne ukažete, naj spregleda.

Naj kamen se podviza, nesmiselno je reči,

nespametno je palici očitati, da rada tepe,

in prav tako človeku, ki brez proste volje

edino tisto izvršuje, v kar je bil prisiljen.

Obveze in prepovedi, graje in čaščenje

zadevajo le bitje, ki ima svobodno voljo.

(148)

27. MAJ

POT SUFIJEV: SVOBODNA VOLJA

Božja svobodna volja

človekovo ustvarja, jo dviguje.

V prašnem svetu je nevidna.

Človekova svobodna volja

se živo kaže v božjih ukazih.

Pokorščine Bog ne zahteva,

izvablja jo iz človeka.

(147)

26. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Srce se čisti s pobožnostjo.

Če je zrcalo srca okrašeno,

je treba več truda, da zasije.

Čisto in neozaljšano zrcalo

je rodovitna prst svetlobi.

(146)

25. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Lepota srca je večna lepota.

Njene ustnice omogočijo

okušati vodo življenja.

Ko se razbije tvoj talisman,

se voda, njen darovalec in ta,

ki jo pije, zlijejo v eno.

Te enosti razum ne doume.

(145)

24. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko je tvoja misel cvetlica,

takrat si ti cvetlični vrt.

Ko je tvoja misel trn,

takrat si le gorivo ognju.

(144)

23. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Če te razdraži že blag vetrič,

se srčno zrcalo ne bo svetilo.

Kako ti bo uspelo očistiti srce?

(143)

22. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Le v čistem in jasnem zrcalu srca

človek loči, kaj je grdo in kaj lepo.

(142)

21. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

O, Bog,

napravi naša trda srca

mehka kakor vosek in

naše tarnanje naj sladko

zveni Tvojemu ušesu,

da ga usliši Tvoja milost!

(141)

2o. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Če voda vdre v čoln, se čoln potopi;

Pomaga mu pluti, ko je pod njim.

Ko je Solomon iz svojega srca odvrgel

vse želje po bogastvu in lastnini,

je ohranil od vsega le ime "ubog".

Zaprta steklenica ostane na površju

v nemirnem morju, ker je prazna.

Ko veter skromnosti zaveje v človeku,

bo mirno plul po vodah čutnega sveta.

(14o)

19. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Slehernik vidi notranjo resničnost stvari,

celo prihodnost, če je le dovolj pozoren

in duhovno razsvetljen. Ta zmožnost se

s čiščenjem srca krepi. Bolj ko je zloščeno

srčno zrcalo, več lahko človek vidi v njem

in vedno več skrivnosti se mu razodeva.

Duhovno čistost prejmemo po milosti Boga.

Uspeh pri čiščenju srca je tudi Božji dar.

(139)

18. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ne odišavi si z mošusom telesa.

Prežemi z njim svoje srce.

Kaj je mošus?

Sveto ime veličastnega Boga.

Hinavec natre z mošusom svoje telo,

duha si s pepelom zakoplje v jamo.

(138)

17. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko je ozdravljeno srce brez poželenja,

milosti poln Bog svoj prestol spet zasede.

Srcu je vodnik, saj je srce zdaj Eno z Njim.

(137)

16. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

V brezmejni čistosti srca

nas vodi razumevanje v tišino.

Srce je skoraj tik ob Bogu,

morda celo že zlito z Njim.

In ko srce postane ogledalo,

se vzpne nad svet dišav in barv

in vsa lepota je vsak hip v njem.

Človek tako odvrže pregrinjalo,

visoko nosi dvignjen prapor,

da zdaj zaznava tajno bistvo.

Misli izpuhtijo. Sama Svetloba.

Doseženo je končno bistvo,

praizvir vsega spoznanja.

(136)

15. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Sufiji so resnično ogledalo duši.

Resničnejše od pravega zrcala,

ker neumorno loščijo svoja srca

v predanih mislih, v meditaciji,

vse dokler se v srcu ne pojavi On.

(135)

14. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Ko bo zrcalo vašega srca umito in čisto,

se boste zazrli v slike z onostranstva tega sveta,

te zemlje in teh voda.

Videli boste oboje, slike in Stvarnika slikarja,

preprogo duhovnega bivanja in Njega,

ki preprogo razprostira.

(134)

13. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Kitajci so se hvalili sultanu: "Smo najboljši umetniki!"

Grki so mu zase zatrjevali: "Obvladamo največ

ročnih spretnosti, estetski čut nam je najvišji dar."

Sultan se odloči preizkusiti njihovo samohvalo.

Ukaže, naj z zastorom pregradijo dvorano v dva

dela, po enega za vsako skupino.

Kitajci si pri sultanu izprosijo različne barve,

bisere, srebro in zlato, a Grki kremo za loščenje in 

kup bombažnih krp.

Ko Kitajci končajo z delom, si je sultan s

spoštljivim občudovanjem ogledal njihove umetnine.

Zatem so Grki odmaknili pregrado. Kitajske

umetnine so v odsevu zloščenih sten grškega dela

tako zasijale, da se je zdelo sultanu vse še

veličastnejše.

Grki so sufiji, ki so brez formalnega učenja očistili

svoja srca vseh sledi pohlepa, poželenja, zavisti in

sovraštva.

(133)

12. MAJ

POT SUFIJEV: ČIŠČENJE SRCA

Čisto srce je neoskrunjeno zrcalo,

ki odseva podobe neizmerne lepote.

Mojzes, popolni svetnik, je odseval 

v zrcalu svojega srca brezmejno Eno,

Njega, ki nima oblike, ki je neviden,

a vendar biva povsod in vse prežema.

V omejenosti, v nebesih, v oceanih ali 

v vesolju ne moremo uzreti te podobe.

Edino zrcalo srca odseva brezmejno.

(132)

11. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Karkoli bo Bog napravil iz mene, mi je prav.

Če bo naredil kupo, bom kupa.

Če bo naredil bodalo, bom pač bodalo.

Če iz mene napravi vodnjak, bom vir vode.

Če naj bom ogenj, s toploto bom grel.

Če me napravi za dež, bom skrbel za pridelek.

Če hoče, da sem puščica, telo bom prebodel.

Če reče, bom kača in delal bom strup.

Če bom Njegov prijatelj, bom vdano služil.

Sem pisalo v Njegovi roki in On jo vodi, kot želi.

(131)

1o. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Ošabni pav, ne izpuli si svojih peres. Raje loči svoje

srce od napuha v njih: obstoj sovražnika je nujen

za našo sveto vojno.

Brez sovražnika ne moreš biti duhovne bitke: če ne

občutiš poželenja, ne moreš ubogati božjega

ukaza.

Ni samoomejevanja brez želje: če ni nasprotnika ali

potrebuješ pogum?

Posluh, ne kastriraj se, ne pojdi med menihe: čistost

in vrlina rasteta, ko poželenje mami.

Brez trpljenja v samoodpovedi ne pride nikakršna

nagrada v nadomestilo.

Kako čudovita je ta pogojna vez in kakšen moralni 

dvig je nadomestilo, ki očara srce in povzdigne 

življenje duha!

(13o)

9. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Tvoj Jaz je mati vseh idolov: materialni idol je

le kača, toda duhovni idol tvojega Jaza je zmaj.

Zelo lahko in preprosto je zlomiti materialni idol,

prepričanje, da je sebe lahko ukrotiti, pa je noro.

O, sin, če želiš spoznati obliko Jaza, preberi opis

pekla in njegovih sedmero vrat.

Tvoj Jaz te sleherni trenutek vara z iluzijo.

V vsaki utopi s častilci vred sto Faraonov.

(129)

8. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Očistite se vseh lastnosti Sebe,

da boste lahko videli vaše pravo

čisto, neomadeževano bistvo.

(128)

7. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Edini vaš vodnik je lahko moč,

ki duh goreče verujočega varuje

pred varuhi zvezdnih utrinkov.

Dokler vaš Jaz povsem se ne razblini,

pred božje obličje ne morete stopiti.

Kako naj se dvignemo v nebesa?

Z nesebičnostjo, s predano vero

in z religijo Njegovih ljubimcev.

(127)

6. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Da postanete duhovni, sebi morate umreti

in priti živi k Njemu. Samo tedaj se bodo

Božje skrivnosti izlivale iz vaših ust.

Sebi umreti s samodisciplino je trpljenje,

a komur to uspe, bo zaživel v večnost.

(126)

5. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Razbijte lupino svojega Jaza,
da vaš notranji duh zaživi in
se dvigne do resnične zavesti.

(125)

4. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Ko ste med tistimi,
ki se na krilih samoizničenja
in Ne-obstoja dvignejo višje,
nad nivo človeškega duha,
ste kot na Pegazu in dvigate se v višave.
To ni podobno letu smrtnika na Mesec,
kot trs je, ki se je spremenil v sladkor.
In ni podobno hlapom, ki v nebo kipijo,
zarodek je, ki se v umnost prelevi.
Ko sebe izgubite, vas več ni,
a vsak vaš del resnično zaživi.

(124)

3. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Res ste trpeli v agonijah,

a do Boga bo dolga pot.

Namena niste izpolnili,

vse dokler ne umrete sebi.

Vašega trpljenja bo konec,

ko v sebi boste sebi umrli.

Ne morete do vrha strehe,

če se na lestev ne povzpnete.

Če manjkata le dve stopnici,

sta vaš napor in trud zaman.

Če je vrv z vedrom prekratka,

ne doseže vode v vodnjaku.

(123)

2. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Ko zasije Sonce, se plamen sveče skrije.

Sij sveče povsem zbledi v svetlobi Sonca,

razblinil se je vanjo, a plamen še obstaja.

Ob Bogu se naš duh v Božjem duhu raztopi.

Duh posameznega človeka še vedno obstaja,

a človekove lastnosti so vsrkane v Božjih.

(122)

1. MAJ

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

O, ljudje, Božji Ljubimci ste!

En samcat las vam ne ostane,

ko Bog bo k vam prišel.

V svetlobi se bo razblinilo

stotine takih, kot ste vi, v nič.

Božja ljubezen vam bo raztopila Jaz.

Le senca ste, zaljubljena v Sonce;

ko z žarki jo obsije, senca izgine.

(121)

3o. APRIL

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Velikodušnemu človeku pristoji, kadar deli denar,

a radodarnost se kaže v predaji duše tistega, ki ljubi.

Če kruh daš v dar zavoljo Njega, prejel boš kruh.

Če Bogu podariš svoje življenje, prejmeš Življenje.

(12o)

29. APRIL

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Svoj Jaz sem razblinil.

Prežet sem z Božjim Jazom,

edino On je še ostal.

Sem prah Njegovih stopal.

Moj Jaz je postal prah,

stopinja v njem Njegova sled.

Postani prah pod Njim.

Ko bo Njegova sled v njem,

boš zasijal kot Božja krona.

(119)

28. APRIL

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Senca ste: uničite svoj Jaz v žarkih Sonca!

Boste še dolgo gledali le svojo senco?

Poglejte vendar že v Njegovo Luč!

(118)

27. APRIL

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Kaj je ogledalo Bivanja? Ne-bivanje.

Če nisi nor, podari si Ne-bivanje.

(117)

26. APRIL

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Vsak človek je otrok,

z izjemo tistega,

ki je prežet z Bogom.

Odraste tisti,

ki se osvobodi želja.

(116)

25. APRIL

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Naredi vse, kar je v tvoji moči,

da postaneš suženj, ne monarh.

Trpi udarce: bodi žoga, ne gorjača.

(115)

24. APRIL

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Inteligentni si želi,
da bi obvladal sebe.
Otroci hočejo slaščice.

(114)

23. APRIL

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Zmaga nad sovražnikovo vojsko
je bled odsev sijaja zmage nad seboj.

(113)

22. APRIL

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Naš Jaz je del pekla,
premagaš ga
edino z Božjo pomočjo.

(112)

21. APRIL

POT SUFIJEV: PRESEGANJE SEBE

Dekle želi preizkusiti ljubimca in ga zjutraj vpraša:

"Ali me ljubiš bolj, kot ljubiš sebe?"

Ljubimec radosten odgovori:

"Ljubim te tako močno, da te nosim v vsakem delčku

svojega telesa. Od mene je ostalo samo še ime."

Če ljubite Boga, boste do Njega čutili tako,

kot čuti zaljubljeni do svoje ljubljene. 

(111)

2o. APRIL

POT SUFIJEV

V knjigi sufijev

ni črk niti črnila;

v njej ni ničesar

razen srca,

belega kot sneg. 

(11o)

19. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Nek mož je prišel k zlatarju: "Dajte mi tehtnico, da

stehtam svoje zlato."

"Odidite", reče zlatar. "Nimam sita."

Dajte mi tehtnico," odvrne mož, "ne šalite se."

"V trgovini nimam metle," odgovori zlatar.

"Dovolj, dovolj!" pravi prišlek. "Niti ene šale več.

Prosim, tehtnico mi dajte. Ne delajte se gluhega in

ne govorite mi v ugankah."

"Slišal sem, kar ste rekli", odvrne zlatar. "Nisem gluh

in pamet me ne zapušča. Vem, kaj prosite. Ste

betežen starec, roke se vam tresejo. Vaše zlato so

drobceni opilki, pri tehtanju bi se vam raztresli.

Že vas slišim: 'Prosim vas za metlo, da zberem vkup

zlato, ki se mi je po prahu raztreslo.' Da bi lahko

zlato ločili od prahu, bi zahtevali še sito. Takoj v

začetku sem vedel, kam lahko vse to pripelje. Zato

odidite in zbogom."

Česarkoli se lotite, zaznajte konec že v začetku, da

ne boste obžalovali, ko pride Dan poslednje sodbe. 

(1o9)

18. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Kaj v resnici posedujete

in kaj ste dosegli v življenju?

Katere bisere ste dvignili iz globin morja?

Po vaši fizični smrti ne bo več vaših telesnih čutil.

Imate duhovno luč, da osvetlite svoje srce?

Ko vam oči zakrije prah, bo vaš grob dovolj sijal? 

(1o8)

17. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Spoznanje lastne duhovne revščine

vam je od vsega védenja in znanj

najboljša priprava in popotnica

za dan smrti in za vaše potovanje. 

(1o7)

16. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Če bi kdo lahko povedal detetu v maternici:

"Zunaj je urejen svet, čudovita narava, široka in

prostrana, prepolna slastnih sadežev, ki nudi nam

obilo hrane. Gore, morja in ravnine, bogati

sadovnjaki, vrtovi, rodovitna polja, veličastno nebo,

osvetljeno s Soncem, z mesečino in neštetimi

zvezdami ... Nemogoče je opisati ta čudesa. Zakaj

ostajaš tam in piješ kri v utesnjeni celici bolečin in

negotovosti?"

Dojenček, majceno bitje, bi se obrnilo proč in vse to

odločno zavrnilo, kajti slepi si tega, kar mi vidimo, ne

more predstavljati.

Bitjece še ni izkusilo ničesar zunaj maternice in si

tega v podobah ne more priklicati.

Ko v tem svetu svetniki govorijo o onostranstvu,

brez vonja in barv, jih nihče ne posluša. Navezanost

na ta fizični svet je ogromna ovira. Podobni smo

zarodku, ki hlasta po krvi, ki ga hrani v materini

maternici in mu preprečuje zaznavati zunanji svet,

da ne pozna, razen krvi, nobene druge hrane. 

(1o6)

15. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Umrl sem kot mineral in zrasel v rastlino.

Kot rastlina sem ovenel in se rodil v živali.

Zapustil sem telo živali, da zdaj sem človek.

Naj bi se smrti bal? Z vsako sem se dvignil!

Kot človek bom znova umrl, postal bom Angel.

Še zadnjič se bom dvignil, se kot Angel žrtvoval,

postal bom nekaj, kar zunaj naših je predstav,

nad vzrokom bivajočega, kjer biva Ne-obstoj,

Njegov obraz, edini neminljiv. Tja gremo vsi! 

(1o5)

14. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Nek mož je nekoč rekel: "Ta svet bi bil prelep,

če nam ne bi ves čas pretila grožnja smrti."

Prijatelj mu je odvrnil: "Ta zavozlani, nori svet bi

bil brez smrti eno figo vreden. Bil bi kot pšenični klas

na polju, spregledan, neomlaten, zrna nepojedena

Z življenjem si pomešal to, kar smrt v resnici je.

Svoje seme si posejal v neplodno zemljo."

O, Bog, razkrij nam, kako v resnici je v tej hiši iluzij!

Kdor zna umreti, ne žalosti se konca.

Edini vzrok njegovi žalosti je morda ta,

da je premalo poskrbel za bivanje po smrti.

Sicer preveva ga edino sreča, ker rešen ječe

potuje po prostranih poljih radosti.

Iz sveta žalosti in solz, iz kletke trpljenja,

iz dvorca laži in hinavstva se je preselil

v brezmejno poljano, kjer domuje Resnica;

od vodene sirotke k okušanju izbranih vin.

Odrešen materialnega sveta in vseh trpljenj.

In Bog je z njim.

Če še niste stopili na duhovno pot,

vam preostane le še hip: umrite sebi! 

(1o4)

13. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Telo kakor mati nosi v sebi duhovno dete.

Smrt je tesnoba, duševna bolečina, grožnja,

kar vsakdo brez izjeme prejme z rojstvom.

Vsi duhovi, ki se prelijejo v novo življenje,

nestrpno čakajo na rojstvo ponosnega duha. 

(1o3)

12. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Duhovno rojstvo je v resnici smrt, ko se duh

osvobodi iz ječe čutov in vstopi v Božjo svobodo.

Enako je telesno rojstvo osvoboditev otroka

iz ječe maternice v svobodo sveta.

Hkrati ko materi rojevanje povzroča bolečine

in mora trpeti, je rojstvo za otroka osvoboditev. 

(1o2)

11. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Bog ti je dal življenje in

vate položil svoje lastnosti.

Vsakdo se bo vrnil k Njemu. 

(1o1)

1o. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Skušnjave v zemeljskem kraljestvu ne morejo

preslepiti tistih, ki se jim smrt zdi sladka kakor

sladkor. Telesna smrt se jim ne zdi nič grenka.

Vidijo jo kot blagoslovljeno rešitev iz ječe v

prečudovit vrt. Odrešila jih bo od sveta trpljenj in

bolečin. Oni ne jočejo ob izgubi take ničevosti!

Če potres podre zidove ječe, ali bo srce jetnika

otožno? Bo kdo stokal: "Joj, lepi kamni ječe so

razbiti in naš duh in naše duše so ušli iz ječe. In tako

lepo grajena. Le zakaj jo je potres porušil in

omogočil jetnikom pobeg?" Noben jetnik ne bi

govoril takih neumnosti, razen če bi bila njegova

zadnja želja in končni cilj viseti z vislic.

Smrt ne more imeti grenkega priokusa za nekoga,

ki zamenja sladkor za kačji strup. Duša, osvobojena

garanja in omejitev v telesu, ob smrti poleti na krilih

duha. Podobno kot jetnik, ki v svoji celici, ko se

potopi v nočni spanec, sanja o čudovitem rožnem

vrtu in pravi: "O, Bog, ne vrni me v telo, dovoli, da

tavam kot princ v tem vrtu!" Bog odvrne: "Uslišal

bom tvojo molitev, lahko ostaneš." Predstavljajte si,

kako čudovite morajo biti takšne sanje! Ne da bi

umrl, se ta, ki sanja, znajde v paradižu. Ali obžaluje

svojo ženo ali svoje telo, vklenjeno v ječi?

Če ste resnični verniki, dvignite se zdaj, vstopite v

prvo bojno črto, ker gostija je pripravljena za vas v

nebesih. Stisnite ustnice, hrani in pijači se odpovejte

in urno k nebeški mizi.

Odločno usmeri svoje stremljenje v duhovne

svetove, naj bo tvoja želja, da jih dosežeš, kot trepet

drobcene vejice. 

(1oo)

9. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Rodovitna prst zvesto zaupa vase.

Obrodi tisto, kar vanjo vseješ.

Šele ko nam pomlad prinese Božji dar,

nam gruda odkrije svoje skrivnosti. 

(o99)

8. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Ta svet je kakor sen,

a tebi, ki le spiš,

se zdi resničen,

vse dokler nenadna smrtna zarja

te ne odreši

iz noči zablod in zmot.

Ko boš svoj pravi večni dom uzrl,

se boš nasmehnil svojemu trpljenju,

ki ti je prežemalo zemeljski obstoj.

Čuječ se boš zavedel vsega,

kar si storil na Zemlji v svojem spancu.

Ne misli, da bo sojeno tvojim delom,

kot da so bila le zla dejanja v spanju

brez vsakršnih posledic zate.

Ob prebujenju bo vsa tvoja žalost

prelita v radost in veselje. 

(o98)

7. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Ko umrem in si me želiš obiskati,

ne pridi na moj grob brez bobna.

Ko Bog slavi, edino žalost lahko manjka. 

(o97)

6. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Če bi se duhovni svet in pot do njega

sama prikazala,

nihče ne bi ostal

niti en sam trenutek več v tem svetu. 

(o96)

5. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Večina ljudi se smrti hudo boji,

pravi sufiji pa se samo smejijo

in smrt ne prestraši njihovih src.

Karkoli udari ostrigo v lupino,

ne rani bisera, ki je v njej. 

(o95)

4. APRIL

DUHOVNI SVET: ŽIVLJENJE V ONOSTRANSTVU

Nikar ne tarnaj na pogrebu: "Ojoj, odhajaš!"

To srečanje predstavlja meni veliko radost.

Ne kliči: "Zbogom", ko me položijo v grob.

Skozi zastor sem prešel v večno blaženost! 

(o94)

3. APRIL

DUHOVNI SVET: NAMEN ŽIVLJENJA

Razen Božje Ljubezni

je v resnici vse le agonija duha,

čeprav na zunaj izgleda prijetno,

kot bi jedel slaščice.

Kaj je mišljeno z agonijo duha?

Napredovanje proti fizični smrti

ne da bi pili Vodo Življenja. 

(o93)

2. APRIL

DUHOVNI SVET: NAMEN ŽIVLJENJA

Božji namen je vdihnjen v človeka:

odpreti tretje oko in razumeti srce. 

(o92)

1. APRIL

DUHOVNI SVET: NAMEN ŽIVLJENJA

Začetek, ki je misel,

poišče konec v dejanju.

Sadeži so najprej v naših mislih,

resnično vidni so šele na koncu.

Ko ste končali z delom

in posadili ste drevo,

ko uzrete dozoreli sad,

preberete prvo besedo. 

(o91)

31. MAREC

DUHOVNI SVET: NAMEN ŽIVLJENJA

O, Ti, ki si nam olajšal, da delamo brezplodno

in brez nagrade v tem svetu, osvobodi nas!

Ta svet je res mamljiva vaba, a je v resnici zanka.

Pokaži nam takšnega, kot je v resnici. 

(o9o)

3o. MAREC

DUHOVNI SVET: NAMEN ŽIVLJENJA

Zakaj ste začudeni, ker se človekov duh ne more

spomniti, od kod je prišel, kako je nastal in kje je

bival pred rojstvom? V tem sanjskem svetu je

človekov duh ogrnjen s kopreno; ta je kot oblaki, ki

zakrivajo nebo in zvezde, in tako ne more več videti

svojega prejšnjega duhovnega bivališča.

Naloga človekovega duha na Zemlji je očistiti srce,

da bo moglo videti skozi kopreno in ugledati

duhovno kraljestvo. Srce mora predreti skrivnost

tega življenja in brez meglenih kopren

uzreti začetek in konec. 

(o89)

29. MAREC

DUHOVNI SVET: NAMEN ŽIVLJENJA

Človek si lahko napolni glavo z znanjem o

nepomembnih stvareh tega sveta, lahko se nauči

vseh znanosti, a svoje duše ne spozna. Lahko

pozna posebne lastnosti vsake snovi, je pa neveden

kot osel glede narave svoje lastne biti. Izjavlja:

"Vem, kaj je prav in kaj ni prav", ne zna pa presoditi

dopustnosti lastnih dejanj. Zna določiti natančno

vrednost vsaki stvari, ki jo kupi ali proda, a v svoji

neumnosti ne ve za lastno vrednost. Naučil se je

razločevati med naklonjenimi zvezdami in onimi

drugimi, ni pa raziskal svoje duše, da bi uvidel, ali je

duhovno srečna.

Poznati sebe, živeti svoje življenje v skladu z Dnem

poslednje sodbe, je mojstrstvo najvišje znanosti. 

(o88)

28. MAREC

DUHOVNI SVET: NAMEN ŽIVLJENJA

Izučili ste se obrti, da bi si zaslužili za življenje in da

bi zadovoljili potrebe svojega telesa

Predajte zdaj se še učenju duhovne obrti, da boste s

tem zadovoljili potrebe svoje duše.

Tu, na tem svetu, bogati ste postali, odeti ste v

bogata oblačila.

Kako pa se boste na onem svetu prehranili?

Duhovnemu delu se posvetite, ki mu bo Božje

odpuščanje nagrada v višjem svetu. Tam je svet

prepoln blaga in kupčevanja, a ne slepite se, da vam

bodo tam zadoščali tukajšnji zaslužki. Bog pravi, da

so prav majhni, če jih primerjamo z zaslužki v

naslednjem svetu. Podobno kot če se otroci igrajo

trgovino. Njihovo blago in narisan denar sta le

igrački v otroški igri. Nobene vrednosti pa nimata v

resničnem svetu. Ta svet je podoben otroškemu

igrišču, telesna smrt je kakor noč, ko se utrujeni spet

vrnete domov, izčrpani in praznih žepov.

Nagrade za duhovno delo so

notranja očaranost, Ljubezen, Božja bližina. 

(o87)