UKREPAJ ZDAJ! (delovno gradivo)

(08:41) V soboto, 24.10.2009 so predstavniki civilne družbe v 150 državah po svetu od svojih voditeljev zahtevali sprejem pravičnega in ambicioznega mednarodnega podnebnega dogovora. Na ta dan so se vsepovsod zvrstile raznolike ulične akcije, ena tudi v Sloveniji. Kljub kislemu vremenu se je na parkirišču na bavarskem dvoru v Ljubljani zbralo kar nekaj ljudi, ki so pod okriljem organizacije 350.org oblikovali živ napis UKREPAJ ZDAJ. S tem so pozvali voditelje naj konkretno ukrepajo glede podnebnih sprememb. V našem primeru gre za poziv predsedniku vlade Borutu Pahorju, naj se vendarle udeleži decembrske konference v Kopenhagnu in naj tam skupaj z drugimi sprejme nov globalni okoljski dogovor.

PLINSKI TERMINALI V TRŽAŠKEM ZALIVU 3. DEL (delovno gradivo)

(52:38) 3. del javne razprave z naslovom “Plinski terminali v Tržaškem zalivu v luči EU energetske politike”, ki jo je organiziral ZA IN PROTI, Zavod za kulturo dialoga 28. septembra 2009 v Središču Rotunda, Koper.

PLINSKI TERMINALI V TRŽAŠKEM ZALIVU 2. DEL (delovno gradivo)

(61:13) Slovenija, ki je po navedbah Evropske komisije v primeru plinske krize ena izmed najslabše pripravljenih držav članic, se bo v primeru, če Italija ne bo upoštevala slovenske zahteve sprejemljivosti glede izgradnje in obratovanje plinskega terminala v Žavljah,  odzvala s tožbo. Terminal v Tržaškem zalivu pa je glede varne energetske preskrbe namenjen predvsem severni Italiji in srednji Evropi, Slovenija ostaja le zanimiva tranzicijska točka. 2. del javne razprave z naslovom “Plinski terminali v Tržaškem zalivu v luči EU energetske politike”, ki jo je organiziral ZA IN PROTI, Zavod za kulturo dialoga 28. septembra 2009 v Središču Rotunda, Koper.

PLINSKI TERMINALI V TRŽAŠKEM ZALIVU 1. DEL (delovno gradivo)

(58:37) Zemeljski plin je energetski vir, ki so ga mnogi opredelili kot vir prihodnosti, saj bi naj bila njegova uporaba preprosta, okolju prijazna in relativno varna, vendar je razkorak med energetsko in okoljsko varnostjo še vedno zelo velik. Evropa mora zato razmisliti o dodatnih in strožjih zakonodajnih zahtevah. 1. del javne razprave z naslovom “Plinski terminali v Tržaškem zalivu v luči EU energetske politike”, ki jo je organiziral ZA IN PROTI, Zavod za kulturo dialoga 28. septembra 2009 v Središču Rotunda, Koper.

KAKŠNO ŠOLO HOČEMO? 9. DEL (delovno gradivo)

(27:35) Dr. Manca Košir je 19. maja letos sklicala javno tribuno z naslovom “Kakšno šolo hočemo?”, ki je bila namenjena artikulaciji različnih idej, vizij in zahtev za DRUGAČNO šolo. V treh nadaljevanjih javne tribune, ki jo je v sodelovanju s pobudniki organiziral Center za duhovno kulturo iz Ljubljane, so se po principu svetovne kavarne oblikovali predlogi prenove šolskega sistema, na podlagi katerih je bil sprejet Manifest za odlično javno šolo. Udeleženci so ustanovili odbor, zadolžen za stike z ministrstvom in za vključitev pobud iz manifesta v Belo knjigo o izobraževanju. Priča bomo predaji Manifesta za odlično javno šolo ministru za šolstvo in šport doktorju Igorju Lukšiču.

KAKŠNO ŠOLO HOČEMO? 8. DEL (delovno gradivo)

(44:47) 3., zadnji del javne razprave, zajema mnenja povabljenih gostov in občinstva, ki so izrazili razočaranje na načinom nastajanja nove Bele knjige, kjer nihče (razen neposredno vključenih) nima možnosti vplivanja na njeno sooblikovanje. Drugo sporočilo se nanaša na zelo preprosto spremembo – udeleženci razprave si želijo spremembo dikcije v pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja v osnovni šoli, ki zdaj omogoča sledenje zgolj izobrazbenim standardom. Tretje sporočilo pa se nanaša na sistemske spremembe in sicer se poziva opustitev favoriziranja diferenciacije, ki dokazano ne prinaša bistvenih izboljšav pač pa se raje posvetimo timski interdisciplinarni osebnostni rasti teoretikov, praktikov, strokovnjakov z drugih področij in zainteresirane javnosti pri snovanju šolskih reform, saj zaenkrat kaže, da je pedagogika vzgojo in izobraževanje prodala znanosti.

KAKŠNO ŠOLO HOČEMO? 7. DEL (delovno gradivo)

(35:14) 2. del javne razprave v kateri je Slavka Crljen predstavila pobudo iniciative po spremembi načina ocenjevanja vzgojnih predmetov. Meta Komar je kot primer dobre prakse (ki pa nikakor ni osamljen) navedla vzgojo in izobraževanje slepih in slabovidnih, katerih prvenstvena naloga je usposobiti ljudi za samostojno življenje. S svojim prispevkom je razpravo obogatila tudi Andreja Jošt,  predstavnica društva Bravo, ki je mnenja, da so vzgojni predmeti zaradi načina izobraževanja izgubili kvaliteto, saj je pouk pri teh predmetih izgubil sproščenost, srčnost, ki vodi v ustvarjalnost.

KAKŠNO ŠOLO HOČEMO? 6. DEL (delovno gradivo)

(35:45) »Če že, se izobraževanje lahko zgodi šele skozi vzgojo. In vzgoja ne pomeni samo olike, ampak je počasno usvajanje veselja nad samim seboj preko potrditve (Umberto  Galimberti),« je svoj uvodni pozdrav začela dr. Manca Košir. Govorimo o opolnomočenju otrok, kajti otrok, ki konča osnovno šolo, se mora znati samooskrbeti, mora biti pripravljen na življenje, mora biti usposobljen za zdravo življenje. V 1. delu javne razprave so spregovorili minister dr. Igor Lukšič, ki je izrazil podporo prizadevanjem civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, Barbara Škarja, ki je je poudarila pomen t.i. vzgojnih predmetov in Jožica Frigelj, ki je spregovorila o izkustvenem učenju.

KAKŠNO ŠOLO HOČEMO? 5. DEL (delovno gradivo)

(63:44) 17.6.2009 so se v prostorih Ministrstva za šolstvo zopet zbrali člani civilne iniciative za boljšo oz. odlično šolo. V kratkem uvodu je Manca Košir predstavila delo, ki so ga opravili do sedaj, opisala je točke manifesta, ki ga pripravljajo, skupaj pa so izbrali tudi upravni odbor. Sledila je okrogla miza, kjer so se udeleženci poglabljali v različne segmente odlične šole – od izobraževanja za učitelje, do denarnih sredstev in avtonomije šole. Na koncu so vodje skupin svoje ugotovitve tudi predstavili.

KAKŠNO ŠOLO HOČEMO? 4. DEL (delovno gradivo)

(28:55) V drugem delu so svoje povzetke o tem kakšno šolo hočejo predstavili še voditelji preostalih skupin, ki so se oblikovale v prvem delu.

KAKŠNO ŠOLO HOČEMO? 3. DEL (delovno gradivo)

(33:23) Pred vami je posnetek druge javne tribune z naslovom “Kakšno šolo hočemo”. Dogodek je potekal skozi pogovorni proces “the world cafe”, ki predstavlja inovativen, preprost in demokratičen način, kako voditi pogovor o pomembnih vprašanjih.

KAKŠNO ŠOLO HOČEMO? 2. DEL (delovno gradivo)

(32:42) Svoje poglede na novo paradigmo o šoli sta predstavila še ugledna gosta: dr. Janez Krek: vodja strokovne skupine za Belo knjigo o šolstvu. Vili Ščuka: specialist šolske medicine in psihoterapevt. O tem, kakšno šolo hočemo pa so spregovorili tudi ljudje iz različnih področij delovanja. Podanih je bilo kar nekaj odličnih idej, nekatere izmed njih se že uresničujejo … tudi konstruktivne kritike ni manjkalo.

KAKŠNO ŠOLO HOČEMO? 1. DEL (delovno gradivo)

(30:16) Manca Košir je dne 19. 5. 2009 sklicala javno tribuno z naslovom “Kakšno šolo hočemo?”, ki se je odvila v dvorani Ministrstva za šolstvo in šport (Ljubljana, Masarykova cesta 16). Tribuna je bila namenjena artikulaciji najrazličnejših vizij in zahtev za DRUGAČNO šolo. Svoje poglede so uvodoma predstavili naslednji ugledni gostje: dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič: strokovnjakinja za socialno delo in družinsko terapijo , pobudnica soustvarjanja preko dialoga v šolah in predavateljica na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. dr. Tamara Dietrich: indologinja in predlagateljica šole brez šole. dr. Igor Lukšič: minister za šolstvo in šport dr. Urban Kordeš: kognitivni (nevro)psiholog in predlagatelj koncepta etike udeleženosti, ki si ga deli z dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič.

NA STIČIŠČU DUHOVNIH POTI 4. DEL (delovno gradivo)

(18:50) Odgovori na vprašanja iz publike ter s spletne razprave, ki je potekala vzporedno. Sodelovali so: prof. Dr. Andrej Ule, redni profesor za analitično filozofijo in teorijo znanosti iz Filozofske fakultete, prof. dr. Igor Kononenko, redni profesor na fakulteti za računalništvo in informatiko ter Vesna Periček Krapež, učiteljica na Duhovni univerzi.

NA STIČIŠČU DUHOVNIH POTI 3. DEL (delovno gradivo)

(41:06) Je možno preseči stereotipe, ki so vezani na določene religije? Bi lahko z določenim vzgojnim predmetom začeli graditi sodelovanje med religijami že v šolah? So duhovne poti Vzhoda res bolj odprte za sodelovanje? Kakšna je vloga duhovnih pojavov, ki jih z eno besedo imenujemo čudeži? Sodelovali so: prof. Dr. Andrej Ule, redni profesor za analitično filozofijo in teorijo znanosti iz Filozofske fakultete, prof. dr. Igor Kononenko, redni profesor na fakulteti za računalništvo in informatiko ter Vesna Periček Krapež, učiteljica na Duhovni univerzi.

NA STIČIŠČU DUHOVNIH POTI 2. DEL (delovno gradivo)

(52:11) Ali obstajajo vsebinske osnove, ki bi lahko združevale duhovne tradicije? Kako sodelovati z različnimi religijami in duhovnimi gibanji? Kakšen je odnos znanosti do duhovnih vsebin in izkušenj? Sodelovali so: prof. Dr. Andrej Ule, redni profesor za analitično filozofijo in teorijo znanosti iz Filozofske fakultete, prof. dr. Igor Kononenko, redni profesor na fakulteti za računalništvo in informatiko Vesna Periček Krapež, učiteljica na Duhovni univerzi. Svoje mnenje so prispevali tudi predstavnik tibetanskega budizma Lama Shenpen, predstavnik rimskokatoliške cerkve Robert Friškovec in mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus.

NA STIČIŠČU DUHOVNIH POTI 1. DEL (delovno gradivo)

(15:45) Svet še nikoli ni bil tako tesno povezan med seboj kot je danes. Živimo v informacijski dobi, dobi globalizacije in vedno bolj napredne tehnologije nam lajšajo medsebojno komunikacijo in sodelovanje na vseh ravneh. Tokratna oddaja je posvečena dialogu, ali pomanjkanju le tega, med različnimi religijami in duhovnimi praksami. Na kakšen način bi lahko sodelovale med seboj? Katere ovire preprečujejo konstruktiven dialog? Takšna in podobna vprašanja smo zastavili nekaterim predstavnikom bolj prisotnih religij in duhovnih poti pri nas. Vljudno vabljeni k ogledu. (Objavljeno v oddaji Duhovni utrip, TVS1, 1. maja 2009.)

SEPP HOLZER – PIONIR PERMAKULTURE (delovno gradivo)

(25:00) Sepp Holzer je ena najvidnejših osebnosti na področju alternativnega kmetijstva in permakulture. Z ženo živita na najhladnejšem področju Avstrije na višini 1300 m. Na 50 ha na višini od 1100 m do 1500 m, kjer je povprečna letna temperatura 4,5 stopinj Celzija in kjer na m2 letno pade do 800 mm padavin, je na zemlji, ki je veljala za neproduktivno, manjvredno je z opazovanjem narave in upoštevanjem njenih zakonitosti in krogotokov, uspel vzgojiti najrazličnejše vrste sadja, tudi eksotičnega, zelenjave, okrasnih rastlin in žit, ki jih poseje kar v gozdu in kjer odlično uspevajo …

KAKO V EVROPI KUPOVATI ETIČNO IN PREŽIVETI? (delovno gradivo)

(12:30) Posnetek okrogle mize Kako v Evropi kupovati etično in preživeti, prispevek o pravični trgovini. O delovanju pravične trgovine govori soustanoviteljica prve pravične trgovine pri nas, Marjana Dermelj. Tovrstno poslovanje skrbi za to, da delavec dobi pravično plačilo za svoj izdelek, poskrbljeno je za socialno varnost in za organizacijo pri trgovanju. Ohranja se tudi zelo oseben odnos s proizvajalci. Kako v Evropi kupovati etično in preživeti? Pravična trgovina. Vabljeni k ogledu.

MOJA HRANA – ALI JE RES MOJA IZBIRA? 3. DEL (delovno gradivo)

(46:39) Sodelujejo: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, Sanja Lončar, projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, dr. Recek Marjeta, vodja sektorja za varnost in zdravstveno ustreznost hrane na Ministrstvu za zdravje, dr. Božidar Žlender, profesor Biotehniške fakultete, oddelek za živilstvo, Marjana Peterman, strokovnjakinja za prehrano iz Zveze potrošnikov Slovenije.

MOJA HRANA – ALI JE RES MOJA IZBIRA? 2. DEL (delovno gradivo)

(45:31) Kako je z dodatki v prehrani? Kdo in na kakšen način določa meje dodatnih snovi v naši prehrani? Ali res potrebujemo živila, ki na policah zdržijo nekaj let? Se zavedamo vpliva dodanih snovi na naše zdravje? Kaj pravijo raziskave? Sodelujejo: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, Sanja Lončar, projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, dr. Recek Marjeta, vodja sektorja za varnost in zdravstveno ustreznost hrane na Ministrstvu za zdravje, dr. Božidar Žlender, profesor Biotehniške fakultete, oddelek za živilstvo, Marjana Peterman, strokovnjakinja za prehrano iz Zveze potrošnikov Slovenije.

MOJA HRANA – ALI JE RES MOJA IZBIRA? 1. DEL (delovno gradivo)

(41:31) Ali vemo, kaj se znajde na našem krožniku? Od kod izvira seme, kakšna gnojila so ga hranila, čigave roke so pobirale pridelek, kje je bil zapakiran, kako obdelan, kaj mu je bilo dodano ali odvzeto, kako je bil skladiščen, kdo ga je pripeljal do naše lokalne trgovine? Odgovor na vsako od teh vprašanj pomembno vpliva na to, kakšna je kvaliteta izdelka, ki se znajde na našem krožniku. Namen pogovornega večera in moderirane spletne razprave z naslovom »Moja hrana – moja izbira?« je bil 1) soočiti stroko, vladni ter nevladni sektor v konstruktivni debati o varnosti in kakovosti hrane, 2) opozoriti na v javnosti prisotne nasprotujoče si informacije ter s tem povezano zmedo ter 3) ponuditi potrošnikom odgovore na nekaj ključnih dilem oz. vprašanj, povezanih z varnostjo živil. Teme, ki smo jih s pogovornim večerom želeli pokriti, se tičejo predvsem varnosti oz. ustreznosti hrane, kakovosti hrane, označevanja živil ter informiranosti oz. osveščenosti potrošnikov. Sodelovali so: – Anamarija Slabe – dipl. inž. kmetijstva in strokovni vodja Inštituta za trajnostni razvoj ter predstavnica v posvetovalni skupini za kakovost kmetijske pridelave pri Evropski komisiji direktorata za kmetijstvo; – Sanja Lončar – samostojna raziskovalka in vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave; – Doc. dr. Božidar Žlender – redni profesor na Biotehniški fakulteti ter predsednik Slovenskega prehranskega društva; – Dr. Marjeta Recek – vodja Sektorja za varnost in zdravstveno ustreznost hrane na Ministrstvu za zdravje; – Marjana Peterman – strokovnjakinja za prehrano iz Zveze potrošnikov Slovenije. Gostje so si bili enotni, da so pritiski multinacionalk na proizvajalce in tudi na lastne zaposlene zaradi zasledovanja profita izjemno močni. Predvsem trgovci so tisti, ki si zaradi manjših stroškov manipulacije želijo podaljševanja roka trajanja in manjše občutljivosti živil ter izvajajo pritisk na proizvajalce. Med diskusijo so gostje izpostavili tudi problem ti. »koktejlov« oz. mešanja različnih vrst pesticidov, kjer je sicer vsaka snov uporabljena v okviru dovoljenih vrednosti, vendar pa učinkov njihove kombinirane uporabe še ne poznamo. Pojavil se je očitek ministrstvu, da je nadzor nad kakovostjo hrane pomanjkljiv, saj je število odvzetih vzorcev premajhno, s čimer pa se predstavnica ministrstva ni strinjala. Izpostavljen je bil problem premajhne izbire v sodobni družbi, ko potrošnik morda že ve, kaj je zdravo, vendar do take hrane ne pride zlahka. Ekološko pridelana hrana je pogosto bodisi predraga ali sploh ni na voljo, saj smo v Sloveniji še zelo daleč od zadanega cilja 10 % ekološko pridelanih živil na trgu do 2015. Poudarjeno je bilo, da tudi gensko spremenjeni organizmi niso rešitev, saj so zasnovani posebej za uporabo v kombinaciji z določenimi pesticidi. Na pogovornem večeru so gostje skupno ugotovili, da ima poglavitni pomen večja osveščenost in angažiranost potrošnika, ki naj presoja kritično in stvari preveri. Posebej so poudarili pomen izobraževanja v šolah, pa tudi odgovornosti staršev pri osveščanju otrok.

UČENJE ZA ŽIVLJENJE 3. DEL (delovno gradivo)

(38:50) Kako zagotoviti nenehen profesionalni razvoj učiteljev? Kakšna je vizija razvoja šolstva?

UČENJE ZA ŽIVLJENJE 2. DEL (delovno gradivo)

(42:17) Šola s svojim delovanjem, zgledom in vsebinami vedno vzgaja oz. sooblikuje mladostnikovo osebnost. Vendar je vprašanje koliko in na kakšen način naj šola vzgaja, zelo zapleteno in kompleksno.

UČENJE ZA ŽIVLJENJE 1. DEL (delovno gradivo)

(38:49) Na kakšnih vrednotah naj bo utemeljen sodobni izobraževalni sistem? Strokovnjaki se strinjajo, da je sta vzgoja in izobraževanje celota, ki ju ni mogoče ločiti, saj učitelj pri učenju vedno tudi vzgaja (preko lastnih vrednot in pogledov na svet). Kljub temu, pa so mnenja kakšne vrednote naj bi vzgajal šolski sistem in ali jih je sploh dolžan, različna. Javni dogodek in moderirana spletna razprava z naslovom »Učenje za življenje – vrednote v izobraževalnem sistemu« sta bila namenjeni oblikovanju zaključkov glede stališč in vrednot, ki naj bi jih šola privzgajala in predloge za oblikovanje temu primernega sistema šolstva. Izhodišče razprave je temeljilo na prepričanju, da sta tako razvoj posameznika kot napredek družbe v veliki meri odvisna od vrednot, ki jih živimo in podajamo naslednjim rodovom. Današnji otroci bodo jutri vodili in gradili našo prihodnost. Zato je vprašanje izobraževanja in vzgoje eno najpomembnejših vprašanj razvoja družbe. Sodelovali so: – Dr. Bogomir Novak, višji znanstveni sodelavec Pedagoškega inštituta; – Profesorica Marjeta Tanko, predstavnica novega vala učiteljev; – Doc. dr. Kristjan Musek Lešnik, psiholog; – Dr. Andreja Barle Lakota, direktorica urada za razvoj šolstva, na Min za šolstvo in šport; – Profesorica Barbara Fortuna, ravnateljica Gimnazije Euro šola Ljubljana Na pogovornem večeru so gostje skupno ugotovili, da so vrednote v izobraževalnih ustanovah integracija sodelovanja med učenci, starši in učitelji. Vrednot se tako ni moč naučiti, lahko se jih samo soustvarja. Predvsem ima tu ključno vlogo vpeljevanje staršev v sistem izobraževanja. Velik poudarek je bil skozi celotno okroglo mizo na kvalitetni komunikaciji ter na sodelovanju znotraj trikotnika učenec – starši – šola. Ugotavljali so, da je bilo v tej smeri vpeljanih veliko novosti in da šole uvajajo projekte, s katerimi bi zadovoljile potrebe po bolj kvalitetnem učnem procesu. Gostje so si bili enotni, da naj bi bil dober učitelj tako kompetenten kot tudi iskren. Strinjali so se, da naj bi današnjega učitelja odlikovala predvsem čustvena inteligentnost ter lastno navdušenje do podajanja učne snovi.

SONČNA OSEBNOST 2008 (delovno gradivo)

(13:10) Posnetek prireditve Sončna osebnost leta 2008, ki združuje in predstavlja tiste projekte in knjige, ki v slovenski prostor vnašajo pozitivne vrednote, dobra dejanja, spodbujajo osebno rast, zdrav načina življenja in trajnostni razvoj.

SAMOMOR – POGOVOR LAHKO REŠUJE ŽIVLJENJA 3. DEL (delovno gradivo)

(35:43) Vprašanja in odgovori: Kaj lahko napravi okolica? Ali lahko govorimo o objektivni odgovornosti okolja, v katerem živi samomorilec? Kam po pomoč? Kakšna je vizija povezana s problematiko samomorilnosti? Na pogovornem večeru so sodelovali: prof. dr. Slavko Ziherl, psihiater ; Žiga Valetič, publicist; mag. Bogdan Dobnik, predsednik Društva Ozara Slovenija ter Renata Bokan iz Šole čustvene inteligence.

SAMOMOR – POGOVOR LAHKO REŠUJE ŽIVLJENJA 2. DEL (delovno gradivo)

(43:49) Kakšno vlogo imajo mediji? Stereotipi in miti o samomoru. Kje je nacionalni program za zmanjševanje samomorov? Kakšna so predvidevanja? Na pogovornem večeru so sodelovali: prof. dr. Slavko Ziherl, psihiater ; Žiga Valetič, publicist; mag. Bogdan Dobnik, predsednik Društva Ozara Slovenija ter Renata Bokan iz Šole čustvene inteligence.

SAMOMOR – POGOVOR LAHKO REŠUJE ŽIVLJENJA 1. DEL (delovno gradivo)

(56:43) Samomorilnost postaja vedno večje breme sodobne družbe. Pojavlja se v vseh življenjskih obdobjih, pogosto pa je posledica socialno-ekonomskih, družinskih in osebnostnih kriz. Med glavnimi dejavniki tveganja naj bi bila neprepoznana in nezdravljena depresija. Je samomor družbeno pogojeno ali individualno dejanje? Kako prepoznati posameznikove težnje po samomoru? Kako pomagati in preprečiti samomorilno dejanje? Na pogovornem večeru so sodelovali: prof. dr. Slavko Ziherl, psihiater ; Žiga Valetič, publicist; mag. Bogdan Dobnik, predsednik Društva Ozara Slovenija ter Renata Bokan iz Šole čustvene inteligence.

PRAZNIKI IN PRAZNOVANJE 2. DEL (delovno gradivo)

(35:58) Dandanes, ko je običajni vsakdan obremenjen z iskanjem zaslužka, so prazniki za večino ljudi predvsem prosti dnevi brez službe in skrbi, ob dobri hrani, veselju ter obilici potrebnih in nepotrebnih daril. Odnos do praznikov je v resnici zelo pomemben, ker kaže na odnos posameznika in družbe do določenih vsebin: do samega sebe, do soljudi in širšega socialnega okolja ter nenazadnje do duhovnih razsežnosti življenja. Na pogovornem večeru so sodelovali: Ljoba Jenče, zbirateljica ljudskega izročila, Irena Brunec Tebi, akademska slikarka in kiparka, Nataša Zorc, učiteljica na Duhovni univerzi.

PRAZNIKI IN PRAZNOVANJE 1. DEL (delovno gradivo)

(45:16) Včasih so prazniki imeli drugačno težo, kot jo imajo danes. Od nekdaj so imeli globoko simbolni pomen in sporočilno vrednost. Danes pa se zdi, da potrebujemo nekakšno prevrednotenje odnosa do teh dragocenih dni. Na pogovornem večeru so sodelovali Ljoba Jenče, zbirateljica ljudskega izročila, Irena Brunec Tebi, akademska slikarka in kiparka, Nataša Zorc, učiteljica na Duhovni univerzi.

VPLIV KOZMETIKE NA ZDRAVJE 3. DEL (delovno gradivo)

(27:27) V zadnjem delu predavanja je Abi Weeds, vodilna poznavalka naravne in organske kozmetike v Veliki Britaniji, odgovarjala tudi na vprašanja občinstva. Ali certificirna hiša, ki podeljuje certifikat Soil Association redno kontrolira izdelke, ki jim je bil dodeljen njihov certifikat? Ali si z uporabo kozmetike razvadimo kožo? Obstaja organska dekorativna kozmetika?

VPLIV KOZMETIKE NA ZDRAVJE 2. DEL (delovno gradivo)

(21:45) V drugem delu predavanja je Abi Weeds, ki je tudi članica Odbora za zdravje in lepoto pri Soil Association, podrobno predstavila učinkovitost organske kozmetike, razliko med naravnim in organskim, različne certifikate za naravno in organsko kozmetiko, tudi zavajajoče, lažne certifikate. Prikazala je postopek za pridobitev certifikata Soil Association, ki je trenutno najstrožji certifikat za naravno in organsko kozmetiko v Evropi.

VPLIV KOZMETIKE NA ZDRAVJE 1. DEL (delovno gradivo)

(22:00) Abi Weeds, vodilna poznavalka naravne in organske kozmetike v Veliki Britaniji, je v okviru predavanja Vpliv kozmetike na zdravje razkrivala zdravju škodljive snovi, ki jih najdemo v konvencionalni kozmetiki, razlike med t.i. naravno kozmetiko in organsko kozmetiko ter zakaj je zadnja učinkovita, bolj zdrava in okolju prijaznejša od konvencionalne kozmetike. Predavanje je povezovala Sanja Lončar iz projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

BENJAMIN CREME 9. DEL (delovno gradivo)

(13:00) Interview with Benjamin Creme, 2010 (Eng.). Benjamin Creme, British artist and long-time student of esoteric philosophy was contacted by one of the Masters of Wisdom in 1959 and began a path of sharing the information he received. Since his first public talk in 1974, millions of people have heard Creme’s message of hope, and many have been inspired to help make it known on a worldwide scale. Humanity only sees what’s in the news, the exaggerated latest events and not the whole picture. The masters of wisdom see beyond that and know we are headed towards peace. “But we, the humanity, still need to do it, to make the decision about how to achieve it,” says Creme. In the interview he also explains his view of the year 2012 which is given a lot of importance to by some people, and speaks about the end of chronic diseases such as cancer.

BENJAMIN CREME 8. DEL (delovno gradivo)

(26:30) Lecture by Benjamin Creme, 2010 - Part Four (Eng.): Maitrea’s message. In the last part of his annual speech in Munich, Benjamin Creme explains that humanity has yet to develop etheric vision. And because we cannot see etheric bodies we, or our scientists, believe they do not exist. But in fact there are 4 etheric planes of matter, added to the solid, fluid and gassy physical states science recognizes. Creme also talks about the masters of wisdom, who see pollution as number one killer in the world. Mankind needs to change direction totally. “There was a time when ten true men could save the world. Then came a time when ten thousand was not enough. I shall call on one billion,’’ once said Maitrea. And according to Creme, the number now exceeds a billon and a half.

BENJAMIN CREME 7. DEL (delovno gradivo)

(23:00) Lecture by Benjamin Creme, 2010 - Part Three (Eng.): Masters of wisdom. In the third part of his speech Benjamin Creme, a British artist and long-time student of esoteric philosophy, speaks about the masters of wisdom, especially Maitrea – the head of the spiritual hierarchy of masters of wisdom. We need to understand that we live in a spiritual universe. Money is not the root of all evil, it is just energy. How we use this energy is what makes the difference. We also need to understand how terrorism comes about. Another subject Creme talks about is UFOs. A lot of people deny the existence of life outside of our planet. Some believe in wicked extraterrestrials who come to do us harm. The truth is the opposite, says Creme.

BENJAMIN CREME 6. DEL (delovno gradivo)

(28:20) Lecture by Benjamin Creme, 2010 - Part Two (Eng.): Justice is the pathway to peace. In the second part of this year’s annual speech in Munich Benjamin Creme, a British artist and long-time student of esoteric philosophy, points out that mankind is now capable of total self destruction. The world is divided between rich and poor, a vast majority of people live on less than a dollar a day. Only with introducing justice, the way to peace will be open. Creme explains that we are on an evolutionary journey and that on top of mineral, vegetable, animal and human kingdoms of this planet lays a spiritual kingdom. And from that kingdom the masters of wisdom come to enlighten and inspire humanity.

BENJAMIN CREME 5. DEL (delovno gradivo)

(26:00) Lecture by Benjamin Creme, 2010 - Part One (Eng.): Clash of Two Eras. Benjamin Creme, a British artist and long-time student of esoteric philosophy was contacted by one of the Masters of Wisdom in 1959 and began a path of sharing the information he received.  Since his first public talk in 1974, millions of people have heard Creme’s message of hope, and many have been inspired to help make it known on a worldwide scale. “My job,” Creme says, “has been to make the initial approach to the public, to help create a climate of hope and expectancy. If I can do that, I’ll be well pleased.” In the first part of this year’s annual speech in Munich he invites the audience to have an open mind and listen to the message about the challenges we are facing on the break of two eras, where the older generation is still reacting according to Pisces energies whilst the young generation is being guided by the forthcoming Aquarius energies.

BENJAMIN CREME 4. DEL (delovno gradivo)

(24:10) Questions and answers. Munich, 25th October 2008.

BENJAMIN CREME 3. DEL (delovno gradivo)

(17:05) It contains: 1) Maitreya”s revelation; 2) Seeing the reality; 3) Humanity”s illnesses (competition, greed, separation…); 4) Creating trust and sharing. Munich, 25th October 2008.

BENJAMIN CREME 2. DEL (delovno gradivo)

(32:42) It contains: 1) 5 great expansions of  consciousness; 2) Spiritual kingdom; 3) Evolution plan; 4) Return of the Masters. Munich, 25th October 2008.

BENJAMIN CREME 1. DEL (delovno gradivo)

(20:20) Nestabilnost bank, skorajšnji zlom borze, recesija… vse to je realnost, ki smo ji priča, kljub temu, da se večini ljudi kaj takšnega ni zdelo verjeten scenarij še pred nekaj leti. Benjamin Creme pa že dvajset let napoveduje prav tak razplet dogodkov. Živimo v zelo prelomnem obdobju. Za vsakih 2150 let je naš solarni sistem pod vplivom določenih konstelacij enega od zodiakalnih znamenj ter njegovih energij, ki vplivajo na naš planet. Do sedaj smo prejemali energije konstelacije rib. Rečemo, da smo bili v dobi rib. Od leta 1625 dalje pa se vpliv energije rib zmanjšuje. Prehajamo v dobo vodnarja. Naše politične, ekonomske, kulturne, izobraževalne, … strukture so odraz energije rib. Te energije pa ne služijo več človeštvu. Zastarele so in nimajo veze s potrebami človeštva danes in v prihodnosti. Zlom ekonomskih, finančnih in drugih struktur je odraz tega. Čeprav boleče, so te spremembe za človeštvo potrebne. Prerasli smo pohlep, sebičnost, tekmovalnost … čas je, da se zavemo, da smo eno in začnemo živeti v skladu s tem. Munich, 25th October 2008.

TRANSMISSION MEDITATION (delovno gradivo)

(38:37) It contains: 1) The purpose of Transmission meditation; 2) The Soul in incarnation; 3) Consciousness evolving.

PRESS CONFERENCE WITH BENJAMIN CREME 3. DEL (delovno gradivo)

(12:20) It contains: 1) Sharing of goods; 2) Commercialization; 3) Role of Slovenia; 4) Nuclear energy.

PRESS CONFERENCE WITH BENJAMIN CREME 2. DEL (delovno gradivo)

(15:46) It contains: 1) Bringing reality of life to people; 2) Human mind and reality of life.

PRESS CONFERENCE WITH BENJAMIN CREME 1. DEL (delovno gradivo)

(28:13) It contains: 1) Political and economic collapse; 2) Masters of wisdom; 3) Transmission meditation.

ETIČNI POTROŠNIK IN ETIČNO TRŽENJE (delovno gradivo)

(23:04) Potrošništvo, eden od glavnih razlogov za številne okoljske, družbene in ekonomske probleme je v porastu. Na omizju smo govorili o razliki med etičnim potrošništvom in okoljsko ozaveščenim potrošnikom, o etičnem promoviranju in trženju ter potrošništvu nasploh. Omizje se je odvijalo ob bližnjem svetovnem dnevu “Dan brez nakupov”.

PRAZNOST TV ZASLONA 4. DEL (delovno gradivo)

(38:00) Mediji so v sodobni družbi predvsem v zasebni lasti. So tržno zanimivi, ne zgolj zaradi neposrednega dobička, ki se generira preko oglasov, temveč tudi zaradi svojega neposrednega vpliva na gledalce/poslušalce/bralce v smislu implementacije določenih prepričanj.

PRAZNOST TV ZASLONA 3. DEL (delovno gradivo)

(52:35) Smo v času, ko dozorevajo generacije otrok, ki so rasle ob slikah nasilja s TV ekrana, generacije, za katere je filmska grozljivka ena izmed vsakdanjih oblik zabave. Predvajajo se dramatični filmi z veliko prizorov nasilja, v poročilih mrgoli posnetkov mrtvih ali hudo poškodovanih ljudi, predvajajo se komunikacijske oddaje, kjer je bistvo pogovora medsebojno trenje. Kakšen je realni vpliv tovrstnih vsebin? Pogovorni večer na temo “Mediji v začaranem krogu” je ponovno osvetlil trende, ki smo jim priča v slovenskem medijskem prostoru: komercializacija vsebin, nasilje in konflikt kot medijsko osrednja tema, pomanjkanje novinarske etike, izobraževalnih vsebin in pravne regulacije na tem področju. Ob sočasnem poročilu raziskave EU Kids Online (11. november 2008), ki ugotavlja, da slovenskim otrokom in mladostnikom v medijih (predvsem na spletu) manjka pozitivnih vsebin, smo tako priča zaskrbljujočim medijskim trendom in vplivu, ki ga imajo le-ti na oblikovanje posameznikovih vrednot in družbeno odgovornega ravnanja.

PRAZNOST TV ZASLONA 2. DEL (delovno gradivo)

(50:00) Medijski prostor se spreminja, tako vsebinsko kot tehnološko. Ker so spremembe hitre in daljnosežne, je čas, da si te trende ozavestimo in da odprto spregovorimo o možnih posledicah.

PRAZNOST TV ZASLONA 1. DEL (delovno gradivo)

(29:47) Medijski prostor se spreminja. Tako vsebinsko, kot tehnološko. Ker so spremembe hitre in daljnosežne, je čas, da si te trende ozavestimo in da odprto spregovorimo o možnih posledicah.

NAŠA PRIHODNOST NA TOPLEJŠEM PLANETU 2. DEL (delovno gradivo)

(45:05) Izhajajoč iz ugotovitev Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) avtor v knjigi 6 stopinj podrobno predstavlja šest možnih scenarijev za prihodnost Zemljine biosfere, če bi se v tem stoletju povprečna temperatura na svetu zvišala za eno, dve, tri, štiri, pet ali šest stopinj Celzija. Več o temi knjige so se pogovorili različni strokovnjaki in gledalci omizja. Kje so vzroki za podnebne spremembe in kako podnebne spremembe odpraviti?

NAŠA PRIHODNOST NA TOPLEJŠEM PLANETU 1. DEL (delovno gradivo)

(55:52) Izhajajoč iz ugotovitev Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) avtor v knjigi 6 stopinj podrobno predstavlja šest možnih scenarijev za prihodnost Zemljine biosfere, če bi se v tem stoletju povprečna temperatura na svetu zvišala za eno, dve, tri, štiri, pet ali šest stopinj Celzija. Več o temi knjige so se pogovorili različni strokovnjaki in gledalci omizja.

KOGA ŠČITI ZAKONODAJA? 4. DEL (delovno gradivo)

(09:34) Na sejmu Altermed v Celju je Anika Nuška Perko spregovorila o problemih zakonodaje na področju kozmetike, točneje naravne kozmetike. Da dobi neka kozmetika oznako “naravno” je danes dovolj da vsebuje manj kot 1% naravnega deleža, zato so proizvajalci naravne kozmetike decembra 2007 v Bruslju ustanovili agencijo “Natru”, ki postavlja nova pravila in standarde, ki določajo kaj je kozmetika z organskim deležem in kaj je organska kozmetika. 4. del: Naravna kozmetika.

KOGA ŠČITI ZAKONODAJA? 3. DEL (delovno gradivo)

(21:12) Zagovorniki zdrave prehrane izpostavljajo problem ne-transparentnosti zakonodaje in poudarjajo pravico potrošnika biti obveščen. Marija Kočevar govori o izzivih s katerimi se sooča kot prodajalka zdrave prehrane v trgovini Jablana, Valerija Maček, dip. ing. iur, pravna zastopnica v projektu “za-zdravje” pa govori o pomanjkljivi zakonodaji na področju varstva potrošnikov. 3. del: Pravice in varstvo potrošnika.

KOGA ŠČITI ZAKONODAJA? 2. DEL (delovno gradivo)

(23:48) Sodobni izzivi – pesticidi in additivi v hrani, vitamiziranje otroške hrane. S problemi se zagovorniki alternativnega in zdravega življenja srečujejo tudi pri otroški hrani. Obstajajo zakoni, ki zahtevajo umetno dodajanje vitamina B1 v hrano, če jo želijo prodajati kot otroško. (Vanja Flucher, predstavnica otroške hrane Hulle. Veliko izzivov pa srečujemo tudi na področju pesticidov in additivov v hrani, kjer Janez Čretnik iz Mediacorja izpostavlja inšpektorje, ki se po njegovih izkušnjah ukvarjajo s problemi, ki to niso, pomembne stvari pa zapostavljajo. 2. del: Pesticidi, additivi v hrani.

KOGA ŠČITI ZAKONODAJA? 1. DEL (delovno gradivo)

(25:59) Okrogla miza na sejmu Altermed 08 v Celju, kjer so udeleženci izpostavili pereče probleme, s katerimi se danes soočamo: – Vasilij Šimek o novem zakonu o zdravilstvu, ki je bil sprejet jeseni lani. – Psihologinja Radmila Pavlovič o času poroda, kjer se ženske srečujejo s kršenjem človekovih pravic. 1. del: Zdravilstvo, vprašanja poroda.

AMERIŠKI POGLED NA PODNEBNE SPREMEMBE (delovno gradivo)

(07:07) Posvet Podnebne spremembe – znanstvena spoznanja in oblikovanje nacionalnih politik – 3. del. Državni zbor, 15. maj 2008. Kako američani pristopajo k podnebnim spremembam? Konec “okoljaštva!” Kakšna je narava podnebnih sprememb? V zadnjih 18. letih smo imeli največjo gospodarsko recesijo in najhujše vojaško klanje! Delovanje v prid podnebnim spremembam je mogoče opredeliti politično samo na politični viziji, a ne samo z nizanjem dejstev o ogroženosti. Torej kako lahko naposled ljudi sploh motiviramo? Andrej Klemenc (Slovenski e-forum): Ameriški pogled na podnebne spremembe.

STANJE PODNEBNIH SPREMEMB (delovno gradivo)

(14:30) Posvet Podnebne spremembe – znanstvena spoznanja in oblikovanje nacionalnih politik – 2. del. – Državni zbor, 15. maj 2008. Prepad med zelenimi ambicijami in znanstvenimi dognanji. Ali je znižanje emisij za 30 procentov do leta 2020 in 80 odstotkov do leta 2050 dovolj? Koliko ton ogljikovega dioksida človek s svojo dejavnostjo proizvede glede na zmožnost absorbiranja narave? Politika premalo učinkovita v zmanjševanju CO2! Črne napovedi IPCC! Kakšno je varno območje proizvedenega CO2? EU komisija sledi drugačnim informacijam. Povratne zanke! Permafrost – skriti metan večje količine od vseh emisij 20 stoletja! ZAKAJ ne ukrepamo? Izgovori! O vsem tem: Vida Wagner Ogorelec (Umanotera).

OD ZNANSTVENIH SPOZNANJ DO UČINKOVITEGA OBLIKOVANJA POLITIK PODNEBNIH SPREMEMB (delovno gradivo)

(18:00) Posvet PODNEBNE SPREMEMBE, znanstvena spoznanja in oblikovanje nacionalnih politik – 1. del. Državni zbor, 15. maj 2008 – na Dan podnebnih sprememb. Omejevanje emisij – zmaj z več kot tremi glavami! Ogljična intenzivnost se v svetovnem merilu znova povečuje, človek pa se postavlja v božjo vlogo! Zakaj se v globalno/nacionalni politiki tako malo premakne? Brez etične norme, noben mednarodni podpis nima možnosti. Problemi s postavljanjem cilja zmanjševanja emisij. Znanost in vlade imajo različna merila in s tem obnašanje. Strasti so gonila za akcijo! O vsem tem: Lučka Kajfež Bogataj (IPCC).

OBSTOJ ČEBEL - PRIHODNOST ČLOVEŠTVA 4. DEL (delovno gradivo)

(12:11) Konstruktivne rešitve in pobude so bile podane s strani povabljenih strokovnjakov na okrogli mizi Obstoj čebel – prihodnost človeštva. Povzetek okrogle mize: Obstoj čebel – prihodnost človeštva, povzetek rešitev in pobud. Vabljeni k ogledu.

OBSTOJ ČEBEL – PRIHODNOST ČLOVEŠTVA 3. DEL (delovno gradivo)

(31:10) Pereča tema se nadaljuje, stopnjuje in zaključi s tretjim delom okrogle mize, kjer pridejo na vrsto gledalci s svojimi vprašanji. Gostje so podali kar nekaj možnih rešitev in pobud, kako rešiti nezavidljivo situacijo obstoja čebel. Obravnavana problematika ima namreč širše razsežnosti, kot se zdi na prvi pogled. Poglejte si zakaj.

OBSTOJ ČEBEL – PRIHODNOST ČLOVEŠTVA 2. DEL (delovno gradivo)

(34:02) V 2. delu okrogle mize so strokovnjaki spregovorili o zakulisju problema, izobraževanju globalno in specifično za področje čebelarstva, nadzoru nad izpusti nevarnih snovi v okolje, raziskavah na področju okoljevarstva in čebelarstva, možnih rešitvah in grozečih posledicah, če se sedanje katastrofalno stanje ne bo izboljšalo.

OBSTOJ ČEBEL – PRIHODNOST ČLOVEŠTVA 1. DEL (delovno gradivo)

(46:54) Preživetje čebel je ključno za obstoj človeštva. Kaj je vzrok množičnim pomorom čebel v zadnjem času? Kdo je odgovoren? Kako lahko institucije in posameznik ukrepajo k izboljšanju nastalega stanja? Soočamo se s problemom, ki zahteva hitre in učinkovite rešitve. Vabljeni k ogledu okrogle mize; Obstoj čebel – prihodnost človeštva. Za naš jutri gre!

SPOLNOST MED (PSIHO)PATOLOGIJO IN DUHOVNOSTJO 2. DEL (delovno gradivo)

(26:47) “Biti popolnoma prisoten je edini afrodizijak, ki zares deluje,” razkriva dr. John Y. Dattilo, psihoterapevt, v nadaljevanju predavanja o spolnosti. Dotakne se težav s spolnostjo, ki so pogosto le simptomi, odraz celote. Včasih so takšne težave povezane tudi z duhovnimi vprašanji, z zavrto kreativno silo. Spolnost je namreč vedno kreativna. Lahko je tudi oblika meditacije, molitev, ples, glasba, … rojstvo angela.

SPOLNOST MED (PSIHO)PATOLOGIJO IN DUHOVNOSTJO 1. DEL (delovno gradivo)

(27:21) Kaj je spolnost? Dr. John Y. Dattilo, psihoterapevt, osvetli dve plati spolnosti: t.i. padlo spolnost (kompulzivna vedenja, obsedenost, odvisnost, uporaba spolnosti za prodajo itd.) in t.i. sveto spolnost (spolnost kot stik z višjim jazom, doživetje boga). Opozori tudi na banaliziranje spolnosti na eni strani (omejevanje na njeno reproduktivno funkcijo) in na njeno idealiziranje na drugi strani (to ustvarja previsoka pričakovanja in privede do izgube stika z realnostjo, s partnerjem). Kako vedeti, ali smo v stiku s t.i. padlo spolnostjo ali s sveto? Odgovor se skriva v okusu, ki ostane …

VITALNA MOKRIŠČA – ZDRAVI LJUDJE 4. DEL (delovno gradivo)

(11:03) Dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave govori o pomenu mokrišč. Slovenski projekti ohranjanja mokrišč z lokalnimi prebivalci. Tisoč in en kal na Krasu. Ključni cilj – obnova kalov skupaj z lokalnimi prebivalci. Obnavljanje lagune v Strunjanu. Projekt na Dravi. Ali smo pri tem, kako vzbuditi primeren odnos do mokrišč v zavesti ljudi, na dobri poti? Wetman! Zavezništva z organizacijami v okviru ohranjanja mokrišč.

VITALNA MOKRIŠČA – ZDRAVI LJUDJE 3. DEL (delovno gradivo)

(11:38) Dr. Gordana Beltram, nacionalna koordinatorka za Ramsarsko konvencijo v Sloveniji. Kdaj, kako in zakaj Ramsarska konvencija. Ramsarske svetovne lokalitete in koliko jih je? V Sloveniji se v Ramsarske lokalitete vključujejo Sečoveljske soline in Cerkniško jezero z okolico (Rakov Škocijan, Križna jama). O pristopu do ohranjanja mokrišč. Zakaj so mokrišča tako zelo pomembna? Imenovanje lokalitet. Cilji mednarodne mreže mokrišč.

VITALNA MOKRIŠČA – ZDRAVI LJUDJE 2. DEL (delovno gradivo)

(13:37) Mitja Starec, direktor inštituta za varstvo voda RS o mokriščih. Kakšne in koliko vrst mokrišč poznamo? Koliko je v Sloveniji lokaliziranih mokrišč upoštevaje Ramsarsko klasifikacijo? Kras je s svojimi mokrišči pomemben tudi v svetovnem merilu. Katero je največje slovensko mokrišče in kako veliko je? Problem evidentiranja mokrišč. V Sloveniji je izgubljenih več kot 40% mokrišč! Koliko mokrišč še ima Slovenija, koliko je bilo uničenih, kakšno je stanje v Evropi? Kaj ogroža naša mokrišča? Kakšen je pomen evropske direktive glede mokrišč?

VITALNA MOKRIŠČA – ZDRAVI LJUDJE 1. DEL (delovno gradivo)

(11:43) Prof. dr. Mihael Jožef Toman o pomenu mokrišč. Kateri so funkcionalno najpomembnejši vidiki mokrišč? Funkcionalnost eko sistemov je…?! Ali imajo mokrišča vpliv na zdravje človeka? Mokrišča kot tamponska cona. Ali so mokrišča vir za rešitev nekaterih sodobnih ekoloških težav? Tudi mokrišča niso neskončna možnost varovanja našega okolja! Pomembnost ozaveščanja javnosti. Kaj je prihodnost mokrišč? Zakaj je pestrost okolja pomembna?

ENERGETIKA IN RAVNANJE Z ENERGIJO (delovno gradivo)

(06:13) Pogovor z Andrejem Klemencem s Slovenskega E-foruma o ključnih vprašanjih energetike. Razmislek o našem ravnanju z energijo, preskok na energetske storitve in izziv preseganja udobja sodobnega človeka. (S seminarja NVO o slovenskem predsedovanju EU – področje varovanja okolja).

VETRNE ELEKTRARNE V SLOVENSKEM PROSTORU (delovno gradivo)

(03:05) Vetrne elektrarne po eni strani predstavljajo vir električne energije, po drugi pa grožnjo ohranjanju narave, živalskim in rastlinskim vrstam. Pogovor z Tomažem Jančarjem, predstavnikom Koalicije za Volovjo Reber.(iz seminarja NVO o slovenskem predsedovanju EU – področje varovanja okolja, junij 2007 ).

SONČNA OSEBNOST 2007 (delovno gradivo)

(26:55) Posnetek prireditve Sončna osebnost leta 2007, ki združuje in predstavlja tiste projekte, podjetja in knjige, ki v slovenski prostor vnašajo pozitivno vizijo ter delujejo in vplivajo na različna področja bivanja.

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN EKOLOŠKO KMETIJSTVO (delovno gradivo)

(05:20) Trajnostni razvoj pomeni razporejanje koristi na celotno človeško populacijo. To miselnost ljudje zaenkrat težko sprejemamo, vendar nas jasne spremembe v okolju vse hitreje učijo, kako naj bi trajnostni razvoj potekal v praksi. Pogovor z Anamarijo Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj (S seminarja NVO o slovenskem predsedovanju EU – področje varovanja okolja, junij 2007). Anamarija Slabe o trajnostnem razvoju in ekološkem kmetijstvu ter GSO. Vabljeni k ogledu.

KDO SEM IN KAJ LAHKO POSTANEM? 3. DEL (delovno gradivo)

(40:01) Dr. Piero Ferrucci je eden najvidnejših predstavnikov psihosinteze. Na predavanju je spregovoril o pomenu zavedanja in izkušanja lastnega notranjega jaza. Po predavanju pa se je posvetil še odgovorom na vprašanja obiskovalcev.

KDO SEM IN KAJ LAHKO POSTANEM? 2. DEL (delovno gradivo)

(30:46) Dr. Piero Ferrucci je eden najvidnejših predstavnikov psihosinteze. Na predavanju je spregovoril o pomenu zavedanja in izkušanja lastnega notranjega jaza.

KDO SEM IN KAJ LAHKO POSTANEM? 1. DEL (delovno gradivo)

(29:29) Dr. Piero Ferrucci je eden najvidnejših predstavnikov psihosinteze. Na predavanju je spregovoril o pomenu zavedanja in izkušanja lastnega notranjega jaza.

THE SECRET (delovno gradivo)

(30:37) Okrogla miza ob predstavitvi knjige “The Secret”. Istoimenski film ponuja vizijo in upanje mnogih ljudem, saj nas s preprostim načelom, da je misel vodilo vsega, kar povabimo v naša življenja, uči živeti polnejše in bolj srečno. V pogovoru so sodelovali: doc. dr. Tadeja Jere Lazanski, Lucija Rosell, Aleš Pevc, Nara Petrovič in Januš Luznar. Predstavitev knjige je potekala v knjigarni Vale Novak v Ljubljani.

KLJUČNA VPRAŠANJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA (delovno gradivo)

(04:12) Uravnotežen razvoj pomeni iskanje ravnotežja med okoljskim, družbenim in gospodarskim stebrom trajnostnega razvoja. Glavno oviro pri iskanju tega ravnotežja predstavlja človek sam s svojo nespremenljivostjo življenjskih navad. Pogovor z Lidijo Živčič, predstavnico društva za sonaraven razvoj Focus (s seminarja NVO o slovenskem predsedovanju EU – področje varovanja okolja, junij 2007).