RETROSPEKTIVA (KRANJC 1998)

TONE KRALJ (vijola)

Rodil se je Margareti in Janezu Kralju v Zagorici / Dobrepolje, 23. avgusta 1900, kot predzadnji izmed štirih preživelih in šestih rojenih otrok. (rdeča)

Ljudsko šolo je obiskoval v letih 1906-12 na Vidmu / Dobrepolje, kjer je bil kaplan Andrej Orehek, kasnejši naročnik struške poslikave (1927), ki jo je menda tudi z lastnimi sredstvi omogočil. (oranžna)

1912/13 se je vpisal na Škofijsko gimnazijo sv. Stanislava. (rumena)

1917 mobiliziran po preboju soške fronte pri Kobaridu, kjer je na Piavi dočakal razsulo avstroogrske armade. (zelena)

1920 maturiral. (modra)

V dijaških letih je z ilustracijami sodeloval pri gimnazijskem rokopisnem glasilu Domače vaje. (vijola)

Svoj likovni talent je razvijal ob starejšem bratu Francetu in gimnazijskem profesorju Gašperju Porenti. (rdeča)

Božidar Jakec se je spominjal: "Po vojni je nadaljeval gimnazijo in po maturi mu je kupila mati črno obleko v mislih, da gre v lemenat, da bo župnikoval na Vidmu pri Dobrepoljah in ona bo ob njem. (oranžna)

V tej obleki je jeseni 1920 odšel v Prago in materi sporočil, da tega ne more, da to ni njegov poklic." (rumena)

1920 se javnosti prvič predstavi na XVII. razstavi v Jakopičevem paviljonu, do razpada je član Kluba mladih (1921 (22) - 1928), sprva neformalnega združenja likovnih umetnikov, kasnejšega Slovenskega umetniškega društva, ki ga je ustanovil in vodil njegov brat France. (zelena)

Škofijski tajnik v Ljubljani Josip Dostal je v skladu s prepričanjem, "da prek impresionizma, skozi ekspresionizem, primitivizem, kubizem in futurizem vodi moderno slikarstvo v nič", odklonil osnutek Franceta in Toneta Kralja za poslikavo župne cerkve Sv. Križa v Vidmu. (modra)

1921 poslika ladjo in kor cerkve Sv. Helene na Premu, prvo notranjščino v polstoletnem ukvarjanju s stenskim slikarstvom.(vijola)

Napravi naslovnico za roman dr. Ivana Preglja, Plebanus Joannes, ki je izšel v Trstu. (rdeča)

1923 ko se vrne s študija na praški likovni akademiji, namerava študirati še pri arhitektu Jožetu Plečniku. (oranžna)

V Ljubljani zida atelje. (rumena)

Nastane Zadnja večerja, "psihološka študija dogodka, ko Kristus naznani Judeževo izdajstvo". (zelena)

Ekspresionistična slika Nevihta v Tonetovi izvedbi po mnenju sodobnikov ni "naravni pojav", temveč "vihar v odnosu do človeka". (modra)

Nastane kiparska mojstrovina Passio, ki je s svojim simbolizmom Kristusovega trpljenja odprta "stoletjem in ljudstvom". (vijola)

Z njim je Tone Kralj presegel dediščino teatralne in zanosne deklamacije verskega čustva devetnajstega stoletja. (rdeča)

Dr. Rajko Ložar se je vprašal (1929. leta!), če ni Kraljev Križani utelešenje Pregljevega razpela iz Plebanusa Joannesa: "Vikar pa je tisti hip pogledal kvišku in se zazrl v razpelo nad vrati v sobi in je s stisnjenimi zobmi govoril Onemu na križu, čigar lice je bil sam izrezal in čigar ude je bil sam vzobčil in čigar strašne rane je bil vsekal sam v bridki svoji ljubezni in s svojo trdo težko roko. (oranžna)

Govoril je licu, ki je neskončno dobro odgovarjalo le njemu - vsem drugim pa grozilo z nepojmljivim izrazom nesvetega, nečloveškega lica. (rumena)

Govoril je svojemu Bogu s svojo besedo, odločno kakor človeški hlapec svojemu človeškemu gospodarju." (zelena)

1924 razstavlja s pripadniki Kluba mladih v Mariboru in v Hodoninu na Moravskem. (modra)

1926, 1928, 1930 udeležba na Bienalu v Benetkah (Med drugim razstavil lesen kip Poveličani Kristus, sliko Slovenska svatba in grafike). (vijola)

1928 se poroči z Maro Jeraj, ki je na Tehnični srednji šoli obiskovala Oddelek za keramiko. (rdeča)

Njen profesor je bil njegov brat France. (oranžna)

Po ogledu stenskih poslikav v Volčah je bil primorski duhovnik in politik Virgil Šček tako navdušen nad delom Toneta Kralja, da ga je povabil v Avber na Kras. (rumena)

Zaradi odpora vrhov cerkve do stenskega slikarstva Toneta Kralja na Goriškem je naročnik V. Šček poprosil dr. Franceta Steleta za mnenje o umetnikovem delu v Avbru, ki je po svoje odločalo o nadaljnji usodi Kraljevega ustvarjanja na Primorskem. (zelena)

Za Steleta je bila ta Kraljeva stvaritev izraz "usodnega križanja skupnih poti", kar je izrazil v naslednjem pismu: "Ljubljana, dne 25. aprila 1928. (modra)

Dragi Šček! (vijola)

Včeraj sem prejel (po dolgem čakanju fotografije slik Toneta Kralja, ki jih je izvršil v tvoji cerkvi. (rdeča)

Poznam od blizu njegovo dosedanje delo, toda vseeno moram priznati, da me je avberska serija več kot prijetno presenetila. (oranžna)

Razvoj Toneta Kralja cerkvene umetnosti od prvih neizvršenih (žalibog), skupno z bratom Francetom zasnovanih cerkvenih slik za cerkev v Dobrepoljah preko prvega, še nekoliko nesigurnega izvršenega ciklusa v Strugah ter že v novo od programskega ekspresionizma k naivni legendarni verski poeziji primitivne umetnosti tipajočih del v Volčah, se je v Avbru povzel do take zrelosti in sigurnosti, da lahko čestitamo slovenskemu Krasu, da je na njem nastalo delo, ki res lahko dostojno reprezentira pred drugorodci in obenem obeta vdoveli slovenski cerkveni umetnosti začetek novega procvita. (rumena)

Zunanje mi na avberskih slikah ugaja obzirna, arhitekture nikjer ne moteča razdelitev figuralnega okrasja po stenah. (zelena)

Po vsebinski strani me zanima živahnost fantazije, ki zna legendarne dogodke opremiti z detajli, ki s poljudno pripovednostjo spremljajo, glavni dogodek, a tako obzirno, da ga ne motijo v njegovi dominanti. (modra)

Zanima in zadovoljuje me dalje močna poudaritev čustvene strani vsebine ter asketsko obzirna stilizacija čustvene in telesne čutne izraznosti, ki izključuje vsako še tako zastrto sled poltene čutnosti. (vijola)

S te strani si upam trditi, da slovenska umetnost, z izjemo najboljših srednjeveških ostankov cerkvene umetnosti, ni ustvarila nič čistejšega, nad vsakdanjo čutno sfero vzvišenega, kakor te Kraljeve slike. (rdeča)

Programski ekspresionizem je v avberskih slikah končno premagan, čeprav je on tista nezastrta posrednica, po kateri je Tone Kralj prišel do današnje forme, ki se skoro že brezhibno, brez ostanka zliva z vsebino v harmonično celoto. (oranžna)

Marsikatera, za Kralja zelo laskava paralela se pojavlja pred mojim duhom, ko pregledujem te fotografije. (rumena)

Enkrat je to tista naivna neposrednost izraza (Marijinega oznanjenja), radi katere cel svet ceni verske, čisto umetniško neambiciozne slike Fra Angelica in zaradi katere je pač redek tisti obiskovalec Firenc, ki obišče, potem ko se je nasitil vseh velikih in silnih vtisov po cerkvah in galerijah, samostan San Marco in končno prizna, da je tu doživel največji umetniški vtis celih Firenc. (zelena)

Potem se mi vriva paralela s Simonom Martinijem in drugimi primitivnimi Sienci (srečanje Jezusa s Križem z Marijo in Prikazen Jezusa Mariji, ki je opazovala potni prt Veronikin). (modra)

Ob sv. Antonu mislim na renesanso drugo polovice 15. stoletja v Zgornji Italiji; v kaosu viharja red in zaupanje ustvarjajoči nastop sv. Nikolaja nad velikim oltarjem, pa je zrasel iz monumentalnega idealizma sedanjosti in je pač najzgovornejša pridiga o moči vere. (vijola)

Ne poznam zunanjih pobud, ki so privedle Kralja na mnogoobetajočo srednjo pot, zdi pa se mi, da je bil zavedno ali nezavedno čar italijanske zgodnje renesanse, ki ga je oplodil in usmeril na sedanjo pot umetniško popolne, a kljub temu skrajno poljudne in versko spodbudne umetnosti. (rdeča)

Tu postaja naša cerkvena umetnost zopet biblia in legenda pauperum, kakor je bila našim prednikom v srednjem veku, ko je slika nazorno dopolnjevala pouk in spodbudo, podano v pridigi in krščanskem nauku. (oranžna)

Ko ti sporočam te svoje vtise o avberskem Kralju, ne morem končati, da ne bi izrazil svojega začudenja nad gonjo, ki jo je baje s sodelovanjem katoliških krogov uprizorila proti Kralju "Edinost". (rumena)

O poganskem modernizmu govore v ondotnih člankih nasprotniki Kraljeve umetnosti. (zelena)

Ko bodo reprodukcije teh slik objavljene v Mladiki, v Domu in svetu in ilustriranem Slovencu, se bo cela Slovenija lahko prepričala o lahkomiselnosti in abotnosti tega očitka. (modra)

Dejstva so močnejša od teorij; prepričan sem, da bo v kratkem prevladalo mnenje, da je po Wolfu in Šubicih prvi in poleg gospe Vurnik edini up sodobne cerkvene umetnosti v Sloveniji - Kralj. (vijola)

To moje mnenje lahko porabiš javno. (rdeča)

Poleti grem v Benetke in če bo le mogoče, se oglasim tudi na Krasu. (oranžna)

Iskreno te pozdravljam tvoj dr. Fr. Stele, Ljubljana, Narodni muzej." (rumena)

Šček je navdušil tomajskega duhovnika Albina Kjudra za poslikavo tamkajšnje cerkve in leta 1942 v Lokvi še dr. Antona Požarja. (zelena)

Stensko slikarstvo (mural) postane moda tridesetih let (Picasso-Guernica, Léger, Delaunay, Rivera in drugi mehiški slikarji). (modra)

Pri nas so se z njim ukvarjali; poleg Toneta tudi France Kralj že v zgodnjih dvajsetih letih (Akademski dom, 1923), Gojmir Anton Kos, Slavko Pengov, Miro Šubic, Zoran Mušič, Avgust Černigoj. (vijola)

Nikolaj Pirnat in Janez Mežan sta 1934 poslikala cerkev v Tržiču. (rdeča)

Jože Gorjup se je v Kostanjevici na Krki zgledoval pri delu Toneta Kralja. (oranžna)

"Stilizirana, ne idealizirana realnost služi prek čutne zaznave duhovni poglobitvi". (rumena)



1930 se udeleži Jugoslovanske razstave v Londonu. (zelena)

1930 razstava religiozne umetnosti v Antwerpnu. (modra)

O njegovi udeležbi piše Dirk Vasina v članku, objavljenem v Slovencu, 14. september 1930. (vijola)

1931 je razstavil v stanovanju dr. Mirka Hribarja v Frančiškanski ulici v Ljubljani. (rdeča)

Dr. Rajko Ložar je ob razstavi v njegovem delu izsledil "negibni stilni temelj", vir akademizma in manire. (oranžna)

1931 razstavlja v Padovi in Milanu. (rumena)

1932 Hundert Künstler huldige Goethe, razstava v Leipzigu; razstavi triptih Faust. (zelena)

1932 rojena hči Tatjana. (modra)

1932 v okviru slovenskih razstavljalcev doživi velik uspeh na razstavi jugoslovanske umetnosti v amsterdamskem Stedelijk Museumu. (vijola)

Uspeh je od 19. novembra do 5. decembra 1932 v Slovenskem narodu razglašal Ante Gaber. (rdeča)

1933 15. aprila, spregovori v Slovencu o pritlehnosti razmer v domači kulturi. (oranžna)

Anteju Gabru je 18. septembra 1934 v Slovenskem narodu zaupal, da je že leta 1931 razmišljal o odhodu iz domovine. (rumena)

1933 sodeluje na velesejemski razstavi v Ljubljani z naslovom Slovenska Cerkev in slovenske Madone. (zelena)

Razstavil je maketo celostne umetnine, kapelo, namenjeno za Hrastnik. (modra)

Z njo je kot vsestranski ustvarjalec predstavil svoj pogled na sakralno umetnost. (vijola)

Dr. Stele je bil navdušen. (rdeča)

Glej Dom in svet 1934. (oranžna)

V Sodobnosti se je ob razstavi oglasil leta 1933 tudi France Mesesnel. (rumena)

1934 nastane slika Pietà. (zelena)


Spomin na pokojno mater in brata Iga, ki se je kot vojaški pilot ubil v Dalmaciji. (modra)


1934 razstavi v Jakopičevem paviljonu. (vijola)


Pišeta dr. Karel Dobida v Ljubljanskem Zvonu, 1934, in Stele v Domu in svetu, 1935. (rdeča)

1935 z ženo razstavlja v razstavišču umetniškega združenja Hagenbund na Dunaju. (oranžna)

Kritiki so opazili sorodnost med njim in avstrijskim slikarjem Egger-Lienzem. (rumena)

Odmeve najdemo v: Slovenec, 11. maj 1935, Jutro 9. maj 1935, Slovenija, 17. maj 1935, Glas naroda, 20. april 1935, 12. maj 1935. (zelena)

1935 je član Društva likovnih umetnikov Dravske banovine in se udeleži njegove I. pomladanske razstave v Jakopičevem paviljonu. (modra)

Za prijatelja dr. Lada Vavpetiča oblikuje art-décojevsko pohištvo. (vijola)

1936 razstavlja v pariškem Tuillerijskem salonu s skupino Indepandants (po tej razstavi ostane pol leta v Parizu). (rdeča)

1938 se v Mariboru udeleži "Prve reprezentativne slovenske razstave likovnih umetnikov", posvečene spominu na usodno zgodovinsko dogajanje leta 1918, ki so se je "udeležili skoraj vsi živeči slovenski umetniki z redkimi manjkajočimi". (oranžna)

Tone Kralj je bil na razstavi "edini (med kiparji), ki je skušal z ekspresivnimi gestami in pregibi (Slepec, Poljub) podati notranje življenje". (rumena)

1939 se znova poda na Primorsko in se loti poslikave cerkve v Mostu na Soči. (zelena)

Pozornost vzbudi pri fašistični policiji, zato se umakne v Benetke in se bolj ali manj pod pretvezo vpiše na visoko šolo za arhitekturo. (modra)

1940 s "študijem arhitekture" nadaljuje v Rimu. (modra)

1941 nadaljuje z delom na Primorskem, kjer ostane do leta 1945. (vijola)

Kot umentik še radikalizira svojo antifašistično držo, se vključuje v patriotski osvobodilni boj, ne pa v vrste revolucionarjev. (rdeča)

V tem obdobju nastanejo poslikave: Šentviška Gora, 1941, Hrenovice, Lokev, Slivje, 1941/42, Dekani, Soča, 1944, Trenta, 1945. (oranžna)

Še pred delom na Primorskem leta 1940 poslika Cirilovo kapelo v Ljubljani, kjer vendarle pristane v Plečnikovi arhitektonski notranjščini. (rumena)

1941/42 Vsa trideseta leta je bil namreč zelo kritičen do Plečnikovega ustvarjanja. (zelena)

Zanimiva je Soča, kjer naslika škofa Barago in A.M. Slomška med evangelisti, kar pomeni zaključek dvojic, ki prehajajo iz univerzalnega pomena Petra in Pavla v slovansko svetništvo Cirila in Metoda, končno v slovensko stvarnost svetniške zgodovine, do Barage in Slomška. (modra)

1945 priredi v Jakopičevem paviljonu razstavo. (vijola)

Eksponate pospremi s komentarji, kot je to storil v katalogu XIX. umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu leta 1921 brat France. (rdeča)

Na tej tematski razstavi je zbral dela desetletnega ustvarjanja, med njimi Vojnega invalida, 1940. (oranžna)

Za sliko Bratje, 1933, je Tone Kralj zapisal: "Slika je nastala z vidika primorskega človeka, ki gleda na gnilo strankarsko izživljanje na Kranjskem in pripravljenost na medsebojno klanje, četudi v službi tujca, kar se je pojavljalo že v prvi svetovni vojni." (rumena)

V Lokvi so v letih 1942/1943 nastale epske kompozicije. (zelena)

Kurenta, ljudskega godca, je Tone Kralj na svojem platnu izpostavil kot metaforo žrtve fašističnega raznorodovanja. (modra)

Duhoviti Virgil Šček pa je v svojih legendarnih "Paberkih" ta problem brez patetike orisal s prigodo šaljivca, "invalidnega Franceljna z Gradišča." (vijola)

Karabinierji so ga namreč zaprli, menda zato, ker je na harmoniko igral Je pa davi slanca padla. (rdeča)

Francelj se je na vprašanje, zakaj igra slovenske pesmi, odrezal: "Mia armonika no kapiši ke šlavo". (oranžna)

Med značilne kompozicije za ta čas sodita sliki Rapallo in Cirkus Nazzi. (rumena)

Prva "predstavlja Slovenijo kot delavno ženo, zvezano s svojo zemljo; bila ji je oskrunjena njena narodna čast in meja je bila brezobzirno zasekana v njeno narodno telo po rapallski pogodbi. (zelena)

Podpisniki so: Japonska, Italija, Amerika, Anglija, Francija in Jugoslavija. (modra)

Kakor so podpisali brezčutno, tako so bili sami brezčutna bitja-maske - ter kot predstavniki neljudskih režimov papirnata strašila fašizmu in potomcem Romula in Rema, ki so se zagrizli v prodani del (Londonski krvavi novci) njenega telesa. (vijola)

"Lupi di Toscana" (spomenik na Sabotinu) skušajo v požrešnem zaletu podreti mejo (1941) in uničiti tudi "zavarovani" del Slovenije. (rdeča)

Za hrbtom mask kljuje avstrijski orel njeno desnico in krije s svojim telesom pohod nemškega nacizma". (oranžna)

Cirkus Nazzi tematsko dopolnjuje prejšnje delo: (rumena)

"Atrakcija dneva je Slovenija v rakvi in dasi v bratomornem klanju že brez udov in izkrvavljena, vendar je živa. (zelena)

Predstavi jo bajazzo Mussolini kot svojo "piccolo" Slovenijo. (modra)

Direktor cirkusa, znanilec novega reda in nemškega miru, vabi naslednjo pošiljko rabljev na delo v cirkus-mučilnico človeštva in na zabavo sadistov. (vijola)

Kot reklamo podjetja kaže obešenega slamnatega Angleža, ki pa s svojo desnico kaže na prave žrtve, nanizane kot trofeje na laški trikolori". (rdeča)

1945 se je dejavno vključil v novo družbeno stvarnost. (oranžna)

Formalno je nadaljeval z monumentalnim realizmom prejšnjega obdobja, tematsko pa je povzemal aktualne prizore povojne obnove: gradnje Nove Gorice, Litostroja itd. ter se uvrstil med predstavnike t.i. socialističnega realizma. (rumena)

1946 so nastale številne risbe s poti po Bosni in Hercegovini, ki jih hrani Muzej novejše zgodovine v Ljubljani. (zelena)

1948 je bil predsednik stanovskega društva v Ljubljani. (modra)

V petdesetih letih se je uveljavljal zlasti kot grafik in ilustrator literature za otroke. (vijola)

Bil je član mednarodnega grafičnega združenja XYLON. (rdeča)

1954 je sodeloval na beneškem Bienalu. (oranžna)

1955 se je udeležil mednarodnega Bienala grafike v Ljubljani in pogosto razstavljal doma in v inozemstvu. (rumena)

Sočasno je nadaljeval s poslikavami cerkva na Primorskem. (zelena)

1960 16. februarja je umrl njegov starejši brat France. (modra)

1962 je razmišljal: "Vse življenje sem hodil svoja pota. (vijola)

Sistematično delal po Primorskem, in moja največja želja je, da bi dokončal, kar sem začel. (rdeča)

Namenil sem se v Izolo. (oranžna)

In tam, v Gregorčičevi ulici, stoji majhna, 461 let stara hišica, ki bi jo preuredil v galerijo, v kateri bi bila moja najboljša dela. (rumena)

Ne zase, po smrti bi jo prepustil občini oziroma javnosti. (zelena)

Upam, da se mi bo ta želja izpolnila na večer mojega življenja. (modra)

1970 Ob sedemdesetletnici mu z najboljšimi željami piše dr. Franc Stele. (vijola)

"Vaše delo je tako, da zasluži vse priznanje. (rdeča)

Ostalo pa je manj opaženo, ker se sami niste rinili v ospredje, čeprav ste si z deli v grafiki, olju in skulpturi priborili eno najvidnejših mest. (oranžna)

Visoko cenim tudi Vašo pogosto tvegano delavnost med okupacijo in vaše delovanje kot cerkven slikar. (rumena)

Nisem pa Vam mogel prav slediti kot arhitektu in, kadar ste, kakor ste sami priznali, kot umetnik preveč popuščali takozvanemu ljudskemu okusu. (zelena)

To tem bolj, ker niste naivec. (modra)

Ker pa Vas je tudi pri tem vodilo prepričanje, da delate prav, ne smem biti prestrog sodnik. (vijola)

Cvetober Vašega življenjskega dela pa bi bil resnično dobrodošel". (rdeča)

Brez Kostanjevice, ki mu je priredila retrospektivo, bi eden od najpomembnejših slovenskih umetnikov, slikar, kipar in arhitekt Tone Kralj odšel celo med Slovenci "v pozabo". (V. Maleković) (oranžna)

Razstava je bila "veliko kulturno dejanje Lada Smrekarja in slovenske province". (rumena)

Izjavlja: "Danes so zelo iskana moja dela iz prejšnje dobe. (zelena)

To je bil čas, ko smo bili v vrenju in zato revolucionarji. (modra)

Zato mi pravijo, da je vse, kar sem delal kasneje, kompromis. (vijola)

Vendar se mi zdi, da ni tako. (rdeča)

V svojih prvih začetkih sem delal larpurlartistično, ker je bil pač takšen čas, potem pa sem se nehote začel obračati na množice, vendar sem bil pri tem zelo previden.(oranžna)

Hotel sem namreč dati dosegljivo kvaliteto množicam in to ne iz komercialnih razlogov, temveč preprosto zato, ker mora človek vedeti, kaj hoče, kam gre in za koga dela." (rumena)

1972 prejme Prešernovo nagrado za življenjsko delo.(zelena)

1974 v Kostanjevici na Krki odprejo njegovo stalno zbirko. (modra)

V letu, ko umre, pa doživi še pregledno razstavo v Velenju. (vijola)

1975  9. septembra odide s tega sveta. (rdeča)

Pokopan je na pokopališču v Kostanjevici na Krki. (oranžna)

1986 Razstava Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920-1930 v Moderni galeriji, na kateri je Tone Kralj zastopan s svojimi deli kot eno velikih imen med avtorji dvajsetih let. (rumena)

1991 Razstava zgodnje grafike v Kostanjevici na Krki. (zelena)

Ob tej priložnosti dr. Milček Komelj ugotavlja, da gre pisanje dr. Andreja Smrekarja razumeti "kot razširjeno dopolnilo dopolnilo Kraljevega prvega kronološkega razdelka razstave o slovenskem ekspresionizmu in novi stvarnosti iz leta 1986, zlasti še, ker v njenem katalogu zaradi postopnega reduciranja prvotne celovitejše zasnove manjka oris družbenopolitičnega ozadja, ki se ga avtorji ob umetnikih dotikajo pač le v skladu s svojim tovrstnim interesom." (modra)

V devetdesetih letih se soočamo s preprostimi dejstvi: "Propadanju umetnin predvsem v Sloveniji pa, žal, botruje tudi popolna brezbrižnost ali celo sovražnost do cerkvenih objektov, ki so bili in so še vse prevečkrat prepuščeni dobri volji in skromnim denarnim zmožnostim posameznih župnij". (vijola)

Verena Koršič-Zorn, poznavalka opusa Toneta Kralja v zamejstvu, pa opozarja, da "se z vso odgovornostjo posvetimo reševanju tega, kar je še rešljivo, drugače si bomo Slovenci nakopali še eno sramoto več v že tako polnem košu lastnih sramot." (rdeča)

Igor Kranjc (oranžna)