ŽUPNIJE KOMEN, ŠKRBINA, GORJANSKO IN GABROVICA

ŽUPNIJE KOMEN, ŠKRBINA, GORJANSKO IN GABROVICA.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ. ŠKOFIJA KOPER.

Prisrčen pozdrav iz koprskega studia radia Ognjišče, spoštovane poslušalke in poslušalci. V današnji oddaji Iz življenja naših župnij vam bomo predstavili štiri župnije komenskega krasa, to so župnije: Komen, Škrbina, Gorjansko in Gabrovica. Vse te župnije so namreč v soupravljanju, zanje pa skrbi gospod župnik Peter Černigoj. Poleg njega pa so pred našim mikrofonom še njegovi sodelavci, gospa Silvestra Ščuka, gospod Jože Terčon, gospa Vilma Godnič in gospod Marko Adamič, ki nam bo tudi prvi spregovoril.

No, en lep pozdrav iz spodnjega dela krasa, sem spadajo župnije Gorjansko, Škrbina, Gabrovica in Komen, to so tudi župnije, katere oskrbuje župnik Peter Črnigoj iz Komna. Najstarejša je komenska župnija, ki ima tudi štiri podružnice, romarske cerkve Device Marije Obršljanske pri Tomačevici, svetega Križa na Ivanjem Gradu, svetega Janeza Krstnika v Volčjem Gradu in pa svetega Tilha v Svetem. Najstarejša med njimi je komenska župnija, prva omemba je 1247. Komen je bila pražupnija, potem je bila dekanija, zdaj je postala samo župnija. Vsaka župnija ima seveda tudi svojega farnega zavetnika. V Komnu imamo svetega Jurija, v Gorjanskem svetega Andreja, v Gabrovici svetega Petra, v Škrbini svetega Antona Puščavnika.

ŽUPNIJA V OČEH DOMAČEGA ŽUPNIKA.

Torej štiri župnije v soupravljanju, od tega ima komenska župnija še podružnice, se pravi zelo veliko dela za Vas, gospod župnik Peter Černigoj. Povejte, kako to sploh zmorete, kako organizirate delo, da ste lahko povsod prisotni.

V preteklosti so bili tukaj dva, trije duhovniki, od leta 2000 sem sam. Da stvari funkcionirajo in nekje delujejo se je potrebno stvari, župnije med seboj posvetovati in napraviti en primeren urnik z eno dobro premišljeno pastoralno usmeritvijo, tako da po župnijah so redne nedeljske svete maše, fiksno je, torej stalni urnik je v Gorjanskem pa v Komnu, Škrbina, Gabrovca pa je izmenoma sobota oziroma nedelja. Veliko stvari je skupnih, tako da usmeritev je povezovanje župnij v eno celoto, da nekje v bodočnosti, ko bo recimo še manj duhovnikov, funkcionirala lahko kot ena župnija.

No, kot soupravitelj štirih župnij, kakšne so te župnije v vaših očeh, kako je z vernostjo, kako je z nedeljniki, koliko je ljudi, kaj se recimo dogaja, malo predstavite ta utrip, tako kot ga recimo, kaj vem, predstavljate takrat, kadar pride škof na vizitacijo.

Zame so te župnije dobre. Dobre in glede na število nedeljnikov nekje po statistiki je dobrih dva tisoč ljudi, obsegajo vse štiri župnije in nedeljnikov je nekaj čez tristo, tako da znese približno petnajst procentov in to se mi zdi v redu. Pričakoval bi več obiska nedeljnikov, torej več obiska pri svetih mašah, ampak če je to značilnost tukajšnjega sveta, je pač tako. Sam vidim v svetu župnije v eno celoto, s tem da je središče Komen, ostale tri župnije so v soupravi in odkar sem ostal sam, od leta 2000 poudarjam na svetu župnijskega gospodarskega sveta kot tudi pri statistiki, ki jo ljudem predstavim na koncu leta oziroma na začetku koledarskega leta, da je potrebno razmišljati čim več dejavnosti tako nastaviti, da so stvari skupne. Skupen, na enem mestu tukaj v Komnu je verouk, skupne so seje župnijskih pastoralnih svetov, ki je skupen, obenem pa deljen, po potrebi po župnijah, skupna so obhajanja Velikonočnega tridnevja, Veliki četrtek, Veliki petek, Velika sobota. Skupne so šmarnice ob nedeljah popoldan v tej Božjepotni cerkvi. Potem srečanja jubilantov, zakoncev, srečanja za bolnike enkrat na leto, potem za strežnike so skupne vaje v Komnu, po potrebi tudi po župnijah, potem skupna je medžupnijska Karitas, potem je medžupnijska skupina molivcev živega rožnega venca, tako da dejansko vse stvari se dogajajo skupaj, po župnija so samo v bistvu obhajanje najsvetejše daritve in pa shodi ob posameznem župnijskem zavetniku oziroma ob zavetniku podružnice. Posamični je tudi potem obisk grobov in pokopališč ob prazniku vseh svetih in pa na osmih krajih blagoslov velikonočnih jedi, ker je pač takšna tradicija, takšno izročilo, da pride več ljudi, sicer se stvari dogajajo, saj pravim, v večini tukaj, po potrebi pa se gre tudi po posameznih župnijah.

Kako pa so ljudje sprejeli ta način, to soupravljanje, so se na to že navadili, ker pravite osem let ste sami in osem let se trudite, da bi jih nekako navadili, da je to dejstvo, da je to nekaj, kar je pač treba sprejeti, ker druge možnosti ni.

To najboljše, da njih vprašate.

Ja, pa bomo res začeli prav s tem vprašanjem, mogoče gospa Vilma Godnič, Vi imate o tem neko mnenje, se mi zdi, pa bi Vas prosila, da kar poveste, kako ste kot, kako so farani teh štirih župnij sprejeli to, da se veliko stvari dogaja skupaj?

Molili smo za novega župnika, kadar bo prišel, zato ker kaplana ni bilo več, bivši župnik je šel v dom duhovnosti v Šempeter in prosili smo, da bi bil župnik, ki bo rekel pa bo držal tisto, kar bo rekel in smo ga dobili takšnega, tako da je župnik, ki ima red, ki pove, kaj hoče nam, kaj bi naredili in potem reče, dajte Vi naprej, tako da določeni ljudje se niso mogli sprijazniti s tem, da pač je maša v enajsti uri, ker prva je ob osmih v Gorjanskem v nedeljah, druga je ob deveti in pol ali v Gabrovici ali v Škrbini in tretja je ob enajstih v Komnu, ampak zato ker je župnik takšen, da ima pač trdno voljo, kar reče, to preštudirano reče in tisto preštudirano tudi pove, smo se pač navadili. Tisti pa, ki jim ni všeč to tle še danes, zakaj ste to naredili, zakaj ne bi tega naredili, ampak to gre mimo, on stoji trdno na mirniku in ne pod bernikom, in zato ljudje čakajo in ker vejo, da je tisti, ki tako reče, tako naredi, je enostavno, dobili smo z njim, da imamo vso posodo za svete maše na novo obnovljeno, vse prte in vse obleke na novo prešite in narejene, vse cerkve imajo nove tepihe, vse cerkve imajo krasilce, bralce, on je naredil red, je postavil en urnik, en program in tisti program teče in meni se zdi, da vsi smo zadovoljni zato, ker vemo, če ne moremo iti ob enajstih v Komen, gremo ob osmi uri v Gorjansko in ob devetih in pol kamor je, če ni drugače ali pa v soboto, ker ob sobotah ima pa na dveh podružnicah na izmene, ne, tako da meni se zdi, da ljudje, in vidimo tudi po tem, kako sodelujejo, recimo imamo gospo, ki je napravila za vse cerkve prte in to ročno delo, drugo, ki je zašila zraven, v tretje bi predstavila, da imamo bralce, ki jih imamo zelo veliko skupino. Koliko? Dvaindvajset? Bo povedala gospa Ščuka. Potem imamo krasilce, ker prej tega ni bilo in se mi zdi, da vsak, ki si lahko privošči, ki rad pride, si po svoje okrasi cerkev in naša cerkev je zmeraj čudovito lepa in vse so, tako da hvala lepa, prav res, in edino to rečemo, da moramo moliti, da se bomo, kadar bomo, kadar nas bo zapustil, da bomo morali res verjetno kar v eno hoditi, samo v Komen, ker ne vem, če bo drugi tako na razpolago vsem kakor je zdaj ta župnik.

(pesem)

Da je na komenskem krasu župnijsko življenje, pastoralno življenje, občestveno življenje, živahno, si seveda prizadeva veliko ljudi. Nekaj o tem, kaj se pri njih dogaja, čemu posvečajo največ pozornosti pa nam bo povedala gospa Silvestra Ščuka.   

V naših župnijah je kar precej pestro, razna srečanja so, adventni večeri, postni večeri, to so predavanja, ki so namenjena zakoncem, staršem, mladim, starejšim, vsem generacijam, moram povedati, da prihajajo tudi iz okoliških župnij, ne samo iz naših štirih, imamo molitveno skupino Živega rožnega venca, ki šteje pet rož, to je sad misijona iz leta 1999, imamo redna vsakoletna stanovska romanja, se pravi, romanja za može in fante, romanja za dekleta in žene, smo navajeni že deset let na taka romanja, lansko leto je nekako naš župnik vpeljal tudi medžupnijsko romanje izven Sloveniji. Lani so bili v Rimu, letos je romanje v Medžugorje, razne pobožnosti imamo, recimo šmarnično pobožnost, ki se ob delavnikih odvija v vseh štirih župnijah, ob nedeljah popoldne imamo skupna, pri devici Mariji Obršljanski, imamo Roženvensko pobožnost v oktobru, ob nedeljah popoldan imamo molitve križevega pota, ob nedeljah skupno izmenično v vsaki župniji. Lahko rečem, da imamo kar precej dejavno skupino bralcev, malenkost je tukaj v Komnu, ker je pač tudi več ljudi, nas je nekje okrog dvajset bralcev, imamo pa petkrat letno skupna srečanja z bralci iz ostalih župnij, na teh srečanjih se dogovorimo za program, pripravimo seznam, da smo bralci na tekočem, dane zamujamo, da lahko dobimo zamenjavo.

Še mogoče kaj o verouku.

Verouk poteka tukaj v Komnu, ker je najprimernejši kraj tudi v župnišču, glede na to, da so otroci razdrobljeni iz več vasi, je najlažje, da se tukaj skupno dobijo. Verouk je zelo prilagojen delu otrok v šoli,…

Šolskemu urniku.

Tako, šolskemu urniku. Prva triada v bistvu, prvi, drugi in tretji razred se srečujejo pri verouku skupaj s starši, v bistvu je to priprava na prvo sveto obhajilo.

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO.

Kot ste že slišali, verouk je za vse župnije skupaj v Komnu v župnišču, poteka popoldan po šoli, imamo pa neke vrste posebnost ali daljno vizijo že odprto, in sicer da za prve tri razrede je verouk skupaj s starši, starši jih pripeljejo, starši so skupaj z otrokom pri verouku in po verouku grejo domov. Tako dejansko se s starši srečujem vsak teden pri prvih teh razredih.

Že uvodoma je gospod župnik povedal, da imate župnijski svet za vse štiri župnije skupen, hkrati pa deluje delno tudi ločeno. Ali lahko to malce razložite, gospod Jože Terčon.

Seveda nastanejo problemi v posamezni župniji, recimo pri popravilu cerkve ali pri raznih drugih delih, takrat se sestane samo župnijski svet določene župnije, vendar vseeno enkrat ali dvakrat letno, ko se sprejema načrt, se sprejema pravzaprav za vse župnije skupaj in tudi pregled dela imamo skupno. Seveda je, problemov je kar precej, gospod župnik je aktiven, bi rekel, glavno gibalo vsega je on, ne, in zato pride kar precejkrat do teh sestankov in moram reči, da resnično smo zadovoljni, ker vidimo, da ta naša posvetovalna vloga rodi sadove, ki jih enkrat niti mislili nismo, da lahko sami tudi prispevamo v tej meri.

Mogoče bi zdaj povedali še kakšno besedo o posameznih skupinah, ki v župniji delujejo in jaz bi začela kar s strežniki, ki jih vodite Vi, gospod Marko Adamič.

S strežniki se dobivamo skupaj za večje praznike. Največ se vidimo skupaj prav za velikonočne praznike in sicer kar celotni postni čas, sem pridejo strežniki iz vseh štirih župnij, pa iz vseh podružnic, tako da moram reči, da nam je bilo letos kar enaindvajset in to od tistih ta najbolj mičkenih pa do ta najbolj velikih.

Ta najbolj mičkeni, to pomeni?

Štiri, pet let pa do šestnajst let, jaz se seveda prej posvetujem z gospodom župnikom, kako bomo kakšen praznik speljali, potem pa imamo s strežniki vaje, se malo pozabavamo po vajah in gremo spet na svoje domove. Krona vsega pa je, je pa izlet in to na koncu šolskega leta skupaj z otroškim pevskim zborom, tako da nas rata en avtobus pa veliko družbe pa bolj veselo je.

Povedali ste, torej skupaj s pevskim zborom in to menda nimate samo enega. Kdo bi povedal malo več o pevskih zborih? 

Ja, vsaka župnija ima svoj župnijski zbor, povprečje članov pri zboru je med petnajst pa dvajset ljudi, v Komnu je obstajal tudi mladinski pevski zbor pa je nekje se, nastala vokalna skupina, ki je nekje bolj civilne narave, obstaja pa še medžupnijski otroški pevski zbor, ki šteje tudi nekje od deset do petnajst otrok, tako da vsaka župnija je pokrita.

(pesem)

 Torej omenili smo strežnike, omenili smo bralce, omenili smo pevce, gotovo pa ne smemo mimo Karitas. Kakšno vlogo pa ima pri vas Karitas v teh župnijah, gospod Terčon?

Medžupnijska Karitas Komen ima pravzaprav že kar tradicijo, bi lahko rekli, ustanovljena je bila leta 1990. Takrat, ko so bile poplave v Savinjski dolini in je že takoj pravzaprav prevzela tisto vlogo, ki naj bi jo imela, delitev, zbiranje oblek, delitev oblek, sami so tja peljali to pomoč, tudi gasilci so šli tja, po osemnajstih letih je sestava nekako takole: dvajset nas je in sicer šestnajst v naši župniji, medtem ko predstavnike pa imajo tudi župnije Vojščica, Temnica, Kostanjevica. Poleg tega imamo tudi že nekaj časa skladišče oblek v Gorjanskem, kjer dežurajo vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu. Prometa s temi oblekami je kar precej, nad dve toni na leto, medtem ko skladišče hrane imamo v Sežani in od tam vozimo posameznikom in družinam, tako bi rekel, obiski so tudi sestavni del delovanja naše Karitas in tukaj smo kar aktivni. Vsako leto za božične praznike in velikonočne obiščemo dom upokojencev v Sežani, potem gojence Zavoda v Dutovljah in zadnje leto še Vezi, društvo Vezi v Brestovici. Pripravimo majhna darilca in več kot to je pravzaprav, da z njimi ostanemo nekaj časa, z gospodom župnikom tudi, ki jih podeli, grejo k spovedi, obhajilo in tudi sveto maziljenje, tako da so pravzaprav to srečni dogodki za njih in tudi za nas. Mislim, da nas to kar plemeniti. Poleg tega poskrbimo tudi, da na sestankih, pred sestanki imamo molitev in duhovno misel, dobro sodelujemo tudi s kraško dekanijsko Karitas. Karitas pripravlja tudi enkrat letno srečanje za ostarele in bolne invalide na Ivanjem Gradu. Najprej je sveta maša, potem pa imamo tudi srečanje, kjer se pogovorimo, nasmejimo in tako pravzaprav izpolnjujemo to, kar je naša pravzaprav osnovna naloga za starejše in osamljene.

Skorajda posebnost pa je tudi način, kako obveščate župljane vseh štirih župnij o tem, kaj se v župnijah dogaja. Gospa Silvestra Ščuka, bi povedali mogoče še par besed o tem.

V naših župnijah se lahko pohvalimo s tiskanimi tedenskimi oznanili, lahko se pohvalimo z glasilom, ki izhaja enkrat mesečno, v vsakem glasilu je nagovor župnika, poročilo medžupnijske Karitas, spomnimo se dogodkov preteklega meseca, župnik nas opomni, kaj nas čaka v prihodnjem.

Malo kje je mogoče dobiti župnijsko glasilo tudi izven cerkvenih zidov. Gospod župnik, kako Vam je to uspelo, najbrž kar dobro sodelujete torej tudi z okoljem?

Tudi sam sem bil presenečen, ko je bila možnost vzpostavljena, da se lahko dobi glasilo tudi na pošti, sam sem zaprosil s tem, da bi lahko tudi obrobni kristjani, oddaljeni ljudje naši en stik s Cerkvijo preko glasila na javnih mestih. Naredil sem prošnjo na upravo pošte Koper in pozitivni odgovor in tako vsak mesec je petdeset ali sedemdeset izvodov glasila na pošti, potem pa dogovor, ustni dogovor še s predstavniki trgovine in stvar teče, tako da sam sem presenečen, neke vrste si to štejem v ponos ali uspeh, da je tudi na takem mestu prisotna Cerkev in pa novica o Cerkvi, glas evangelija.

IZ FARNE KRONIKE.

Iz farne kronike smo poimenovali delček naše oddaje v kateri spregovorimo o pomembnih dogodkih, še večkrat pa o pomembnih ljudeh, ki so v preteklosti pomembno vplivali na življenje župnije ali župnij. Kateri so bili to pri vas, gospod Terčon?

Najbolje če pogledamo to zgodovinsko, prvi duhovnik, ki sem ga tudi sam poznal, je bil župnik v Gorjanskem, gospod Karel Oblak, on je takoj po vojnih letih bil pravzaprav edini intelektualec in je veliko pomagal ljudem. Bil je duhovnik, ki je znal kot redkokateri krmarit med takratno oblastjo, tudi v vojnem času že, čeprav je vedel in večkrat je rekel: Partizani gredo z glavo v zid. Zadaj se skriva komunizem, vendar je tako dobro sodeloval z oblastmi, da ga niso nikjer presenetili. Ljudje imamo res čudovite spomine nanj, dosti je pomagal ljudem, veliko od njih je obvaroval, da ni se zgodilo z njimi še slabše kot se je. V Komnu je pa v tem času bil župnik, dekan, gospod Kos. On je takrat ko je bil Komen požgan in so ljudje morali v internacijo v Nemčijo imel to možnost, da bi lahko ostal v Komnu, vendar je on s svojimi farani hotel pač doživeti to Kalvarijo in je v Nemčiji, kjer so bili, delil s svojim sožupljanom in tudi drugim tolažbo in vse pravzaprav, kar je potrebno, od hrane do razne druge pomoči. Župnik, ki mi je ostal tudi zelo v spominu, je gospod dekan Krapež, najprej je bil na Velikem Dolu in v Gorjanskem, potem je bil pa v Komnu za dekana. Bil je odličen pridigar, hodil je na misijone tudi in bil vedrega značaja, prizadeval si je, da bi tudi iz te župnije vzniknil kak duhovni poklic. Takrat je bilo kar aktualno to in je bilo precej duhovnih poklicev, na žalost ni imel te sreče, vendar ljudje so ga imeli radi, veliko je naredil. Cerkev v Gorjanskem, ki je bila porušena, je popravil, in kar spraševali smo se, od kod dobi denar. Farouž je zgradil tudi, velik, prepričan,da bo v njem se dogajalo veliko več kot se, vendar je tako kot je sedaj. Seveda je bilo tudi še precej drugih župnikov kot kaplan Srečko Šuligoj, recimo zelo znan, potem tudi kaplan, ki z gospodom dekanom šel v Nemčijo. Sam Komen recimo ima pa dva župnika, ki sta prav od tukaj šla, sta pokojna že, tako da je tudi na tem koncu so bili pač duhovni poklici, to sta brata Bernard in Franc Godnič, ki sta delovala v Biljah in Vrtojbi. No, gospod Krapež je pa le imel eno zadoščenje: leta 1990 je šla za redovnico Andreja Godnič in tako je tudi na tem koncu, v teh časih vzniknil en redovni poklic.

(pesem)

Štiri župnije, veliko cerkva, veliko podružnic, marsikatero je bilo treba obnoviti. Vaši župljani pravijo, da ste pri tem zelo, zelo prizadevni, gospod župnik, najbrž ne boste hoteli povedati vsega, ampak na eno stvar ste pa vendarle ponosni. To je?

Na cerkev Device Marije Obršljanske, ker je bila pripeljana luč, prej elektrike tam ni bilo. To je tudi uspeh in sad romanja močnih fantov, ko smo se z možmi pogovarjali na avtobusu in so stvar zagrabili in se je v roku pol leta, od oktobra pa do februarja, ne, januarja, sedemnajsti januar je luč zasvetila. Sami možakarji so se zmenili in je stvar stekla, tako da mislim, da to je uspeh za ali pa sad romanja.

SADOVI TRUDA, ZNAMENJA UPANJA.

Torej, dva duhovniška poklica in en poklic redovnice, sestre uršulinke iz teh krajev. To gotovo so sadovi truda. Kakšna pa je bodočnost, kakšna so znamenja vašega upanja, gospod Peter Črnigoj?

Preden bi se ozrl v prihodnost, bi rekel iskreno hvala za dobro dediščino duhovnikov prednikov, ki so tukaj delovali. Kot je bilo že prejle omenjeno v Farni kroniki: vsak duhovnik pusti za seboj sledi in mislim, da znamenja upanja za bodočnosti. Vsi ti, če rečemo pastoralni uspehi povezovanja župnij, povezovanja vseh štirih župnij skupaj, verouk skupaj s starši, romanja mož in fantov, družina pa takrat posebej, da se jih posebej nagovori, živeti vero tukaj in sedaj. Skupina molitve živega rožnega venca mislim, da to so taki sadovi oziroma pot, ki bodo prinesle sad. Bodo. Pri Bogu vsi vemo, da ni ne časa ne prostora, torej bodo, ne, bodo, to verjamem, in imam vtis po petnajstih letih odkar sem tukaj, da sadovi romanja mož in fantov so vidni, sadovi romanja žena pa deklet so vidni, sadovi, ki je bil leta devetindevetdeset tudi, ker stvari se, ljudje se med seboj povezujejo, družijo, pogovarjajo, poznajo in si nismo blizu samo duhovnik vernik, ampak tudi kot ljudje. Toliko let skupaj smo, da nekje že bivamo, smo eni, a ne? Tako da tukaj je lepo. Tako da mislim, da se bo še kaj obrodilo kakšen sad. Prepustimo Božji previdnosti.

Hvala vsem za ta pogovor. Veliko dobrih sadov tudi v prihodnje vam želim.

(pesem)

DOBRO JE VEDETI.

Nedeljske maše v župniji Gorjansko so ob osmi uri, v Komnu pa ob enajsti uri. V župnijah Gabrovica in Škrbina pa se urnik nedeljske maše tedensko izmenjuje, tako da je v eni od župnij sveta maša v nedeljo ob devetih trideset, v drugi pa že v soboto ob devetnajsti uri. V današnji oddaji Iz življenja naših župnij smo predstavili župnije Komen, Škrbina, Gorjansko in Gabrovica. Z gosti sem se pogovarjala Zlata Krašovec, za tehnično izvedbo oddaje je poskrbel Andrej Gropajc.

ŽUPNIJA SE JE PREDSTAVILA. HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN VABLJENI NA ODKRIVANJE NOVE ŽUPNIJE PRIHODNJI PONEDELJEK.