ŽUPNIJE PREM, SUHORJE IN PREGARJE.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ.
ŠKOFIJA KOPER.
Dragi prijatelji, dober
večer. Nocoj se bomo v oddaji Iz življenja naših župnij srečali z župnijo Prem
in župnijama Pregarje in Suhorje, ki sta v njeni soupravi. Pred mikrofonom
prisrčno pozdravljam gospoda župnika Antona Ličana.
Dobre večer.
In gospoda Joškota Stegu.
Dober večer.
Župnije Prem, Pregarje in
Suhorje ležijo v Brkinih, s svojimi podružnicami segajo v občine Ilirska
Bistrica, Pivka in Hrpelje Kozina. Gospod Ličan, povejte nam, kakšni so začetki
župnij, ki jih upravljate? Kdaj so bile ustanovljene?
Od teh treh župnij je bila
najprej ustanovljena župnija Prem, 1862. Župnija Pregarje je bila ustanovljena
1938 in župnija Suhorje je bila ustanovljena 1947.
Zavetnica župnije Prem je
sveta Helena, kdo sta pa zavetnika župnij Pregarje in Suhorje?
Na Pregarjah je zavetnik
sveti Lovrenc, mučenec, na Suhorjah pa je zavetnik sveti Nikolaj.
ŽUPNIJA V OČEH DOMAČEGA
ŽUPNIKA.
Gospod Ličan, povejte nam:
Kaj obsegajo Vaše župnije, v katere dekanije spadajo in morda število vernikov.
Župnija Prem in župnija
Pregarje spadajo v dekanijo Ilirska Bistrica, župnija Prem ima približno petsto
dvajset prebivalcev, župnija Pregarje tudi približno petsto deset prebivalcev.
Župnija Suhorje pa spada pod občino Pivka, kakor smo že rekli, pod dekanijo pa
Postojna. Ta župnija je zelo majhna po številu prebivalcev in sicer ima okoli
sto štirideset prebivalcev. V župnijo Prem spadajo podružnice svetega Janeza
Krstnika Smrje, svetega Hieronima, Čelje, svetega Frančiška Asiškega, Janeževo
Brdo, svete Marije Magdalene, Kilovče. V župnijo Pregarje pa spadajo
podružnice: sveta Barbara, Zalevšje, sveti Egidij Prelože, sveti Janez
evangelist, Tatre, sveti Maver, Rjavče, sveti Peter in Pavel Brezovo Brdo, ta
cerkev je žal v razvalinah, Sveta Trojica, vas Gabrk, sveta družina podružnica
Huje. Suhorje pa ima samo eno podružnico in to je Ostrožno Brdo, cerkev je
posvečena svetemu Antonu Padovanskemu.
Verouka najbrž nimate pri
vseh podružnicah, ampak samo na župnijah.
Ja, verouk je v vseh treh
župnijah. Veroučencev je razmeroma malo, približno trideset na Premu, približno
trideset na Pregarjah, na Suhorju pa jih je še dvanajst. V vseh treh farah je
verouk.
(pesem)
IZ FARNE KRONIKE.
Gospod Joško Stegu, Vi ste
si nekoliko pogledali zgodovino oziroma zgodovino vašega kraja Prem spremljate.
Povejte nam, kateri so tisti pomembni dogodki oziroma ljudje, ki so Vašo
župnijo posebej zaznamovali?
Če grem na zapise iz
kronike, je bila prejšnja cerkev svete Helene posvečena 1602, Prem pa postane
duhovnika oziroma vikariat leta 1668. Spadala pa je pod upravo župnije Trnovo
vse do leta 1862, ko je bil zadnji vikar Matej Preželj imenovan za prvega
Premškega župnika. Matej Frelih, ki ga je nasledil, je že tri leta zatem začel
in tudi dokončal zidavo nove cerkve. V sto sedeminštirideset letni zgodovini
Premske fare, se je vključno s sedanjim župnikom zvrstilo štirinajst duhovnikov
med katerimi so še trije živi. Eden najpomembnejših dogodkov pa je bila
dozidava in posvetitev nove cerkve, to je bilo petega septembra 1869-ega,
posvetil pa jo je tedanji ljubljanski škof: Jernej Vidmar.
Kolikor vem, se je tukaj
na Premu rodil pesnik Dragotin Kete. Kateri so pa še drugi ljudje, ki so
župnijo Prem zaznamovali?
Ne bi rekel ravno župnijo,
ampak kraj. Od poznanih sem poznal župnika Bojana Pučka, ki je bil fajn dečko.
To bi omenil tudi pesnika samorastnika in mežnarja Antona Gašperšiča, ki je
tudi precej sledi pustil za sabo svojemu kraju in župniji. Poznal sem osebno
tudi Bogomirja Faturja, pesnika, ki se je tu rodil.
No, če smem dodati še
nekatere, ki so tukaj rojeni: v Kilovčah je rojen Matija Kastelic, ki je bil
tudi prevajalec Svetega Pisma, duhovnik. Potem je rojen v Dolnji Bitnji Ivo
Grahor, potem je rojen na Premu ob potoku duhovnik Vili Stegu, ki je rojen
1943. On je tudi dober pesnik. Bil je izseljeniški duhovnik v Nemčiji. Žal je
po dvajsetih letih službe v duhovništvu nenadno umrl pri petinštiridesetem letu
starosti. No, poleg teh, ki sem jih naštel ima župnija Prem tudi kar lepo
število duhovnih poklicev. Sestra je bila ena, sestra Marija Rozalija Klun, od
duhovnikov pa Anton Nemec, rojen 1845, Franc Kovačič, rojen 1888, Pavel Mršnik,
rojen 1916, Vilijem Stegu, sem ga že omenil, rojen 1943, Frokutos Frank,
frančiškan, rojen 1878, Gvido Rant, tudi frančiškan, rojen 1880. Od duhovnikov,
ki so tukaj delovali, je gotovo najbolj poznan Matej Frelih, ki je bil doma iz
Vipavskega. On je v šestih letih sezidal to cerkev svete Helene. Od tukaj pa je
odšel službovati v Velike Lašče, kjer je zgradil dva zvonika tiste cerkve. Z
velikih Lašč je šel v Trebnje, kjer je tudi gradil gospodarska poslopja, umrl
pa je razmeroma zelo mlad, pri dvainšestdesetih letih in v teh letih je res
pustilo ogromno sledi za seboj. Tukaj na Prem je služboval tudi duhovnik Ivan
Likar, ki je bil doktor liturgike.
Tudi pesnik, ne?
In tudi pesnik. No, zelo
znan je tukaj tudi župnik Lesar Alojzij, ki je bil tukaj kar dvainštirideset
let in on je poklical na Prem slikarja Antona Kralja, ki je napravil freske v
tej naši cerkvi, ki so zdaj v restavriranju.
(pesem)
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ.
Prem ima bogato zgodovino.
Kako je pa z župnijami Pregarje in Suhorje?
Župnija Pregarje leži v
središču Brkinov. Nekateri imenujejo ta del Brkinov zeleni otok. Ta župnija je
znana zlasti po tem, da je dala dva duhovnika in posebej je zaslužen Ivan
Tomažič, klaretinec, ki živi na Dunaju, ima ravno letos devetdeset let in drugi
duhovnik Karel Mertelj, ki ima okoli petinosemdeset let in živi tudi v
Avstriji. Ma, tega duhovnika, patra Ivana Tomažiča na nek način cela Slovenija
pozna, ker je tisti, ki se ukvarja z zgodovino in zatrjuje in dokazuje, da smo
Slovenci avtohtoni potomci Venetov in s tem obrača zgodovino o priseljenstvu
Slovencev izza Karpatov nekako na glavo. Ta pater Ivan Tomažič je tudi veliki
dobrotnik cerkva na Pregarjah, obnovil je skoraj popolnoma cerkev na Pregarjah,
razen tega pa je pomagal tudi pri prenovi drugih podružničnih cerkva, ki
spadajo v to župnijo. No, župnija Suhorje ima tudi nekaj duhovnih poklicev in
sicer: duhovnik Ivan Volk, ki je bil rojen 1921, je že umrl, je tudi služboval
v Avstriji na zadnjem. Potem še tri redovnice: Frančiška Volk, Angela, Dominika
Špohar, Angela Leonarda Volk. Torej vsi ti so že pokojni.
ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI
PRIZADEVAJO.
Sedaj ko smo prisluhnili
bogati zgodovini župnij Prem, Suhorje in Pregarje, kakšno pa je pastoralna
dejavnost danes?
Pastoralna dejavnost v
vseh treh župnijah je razmeroma težka. Največji problem v teh župnijah je
izseljevanje in lahko bi tudi rekli, počasno izumiranje vseh teh vasi. Rojstev
je zelo malo, smrti veliko. Rok tudi zelo malo, ljudje se izseljujejo še sedaj,
zlasti mladi, ko se poročijo, gredo kam bližje, v mesto, v Ilirsko Bistrico, pa
tudi drugam, tako da je problem tega staranja v vseh teh župnijah. V vseh teh
župnijah pa imamo določeno versko delovanje. Vse tri župnije imajo župnijski
pastoralni svet, imajo tudi pevski zbor, večinoma so v pevskem zboru ženske.
Župnija Prem ima eno molitveno skupino, strežniki so pa v vseh treh župnijah,
veroučne skupine tudi v vseh treh župnijah, župnija Pregarje pa ima edina od
teh župnij tudi Karitas, ki je vključena v medžupnijsko Karitas Podgrad,
Hrušica, Pregarje.
Kljub temu, da je malo
ljudi, pa župnije najbrž s krajevnimi skupnostmi sodelujejo in delujejo skupaj?
No, trudimo se, da s
krajevnimi skupnostmi sodelujemo. Nekatere krajevne skupnosti tudi veliko
pomagajo pri obnovi cerkva. Se jim tudi lepo zahvaljujem. Vsekakor skušamo
nekako ustvarjati sožitje med vsemi ljudmi, tudi med tistimi, ki niso verni, tako
da bi skušali nekako prodirati v to prebivalstvo, kakor evangelij pravi, kakor
nekak kvas prekvasi mišljenje teh ljudi in skuša tudi v današnjem času
pokazati, da je vera živa in da vera prinaša res tisto bogastvo notranjega
življenje, kakor pravi evangelij: življenja v izobilju.
SADOVI TRUDA, ZNAMENJA
UPANJA.
Gospod Anton Ličan, zakaj
bi se kot župnik župnij Prem, Suhorje in Pregarje posebej zahvalili Bogu?
No, posebej bi se zahvalil
Bogu prav s tisto mislijo, ki je v drugem kanonu evharistične molitve:
zahvaljujemo se ti, da smemo biti tu pred teboj. Ne glede na to, kjerkoli
delamo kot duhovniki, delamo za Božje kraljestvo, tudi ne glede na to, koliko
imamo perspektiv, da bo naše oznanjevanje uspešno, je ta misel, da delamo za
Božje kraljestvo, zares močna in sem najbolj Bogu hvaležen za to, da sem
poklican, da delam za Božje kraljestvo in da delam za dobro ljudi. Poleg vsega
tega sem hvaležen za vse sodelavce, povsod se najdejo dobri ljudje, ki pomagajo
na vse načine, materialnem, duhovnem pomenu besede. Hvaležen pa sem tudi za
preizkušnje, ki pridajajo v pastoralnem delu, ker preizkušnje nas še posebej
utrdi in ker je preizkušnja nekaj težkega, je mogoče pred Bogom za duhovnika,
kakor tudi za ljudi, ki so v preizkušnjah, najbolj zaslužna. V teh župnijah
hvala Bogu v preteklosti je bilo kar lepo število duhovnih poklicev, kar pa
kaže naprej, ni ravno veliko upanja, no, nikoli pa ne vemo, včasih pride tudi
kakšen duhovni poklic iz tistih krajev, kjer bi najmanj pričakovali. Naša
dolžnost je gotovo, da delamo za duhovne poklice, da molimo za duhovne poklice.
Mi to delamo ob prvih sobotah, posebej pa še na nedeljo po Veliki noči, nedeljo
Kristusa Dobrega pastirja in posebej tudi še na misijonsko nedeljo in druge
priložnosti, ko jih tudi cerkev priporoča, da molimo za duhovne poklice. Rad bi
povedal tudi to, da skušamo še prav posebej misliti na bolne, osamljene, tisti,
ki ne morejo v cerkev, jih obiskujemo, zlasti v velikonočnem in božičnem času,
da opravijo spoved, sveto obhajilo, sveto maziljenje, no, poleg tega pa tudi v
Ilirski Bistrici imamo dom starejših občanov in tam hodimo tudi duhovniki iz
podeželskih župnij pomagati. V tem domu je tudi kar veliko število naših
ostarelih faranov in se z njimi še tam posebej srečujemo.
DOBRO JE VEDETI.
Približali smo se koncu
nocojšnje oddaje Iz življenja naših župnij. Nedeljske maše so na Premu ob
desetih, na Pregarjah ob pol dvanajstih in na Suhorju ob dveh popoldne. Gospod
župnik Anton Ličan, bi naše poslušalce povabili na kakšen poseben dogodek ali
praznik v vaših župnijah?
No, najprej bi rad še to
povedal, župnija Prem je že na zunanje zelo slikovita. Ko greste iz Postojne
proti Reki, proti morju, vidite že iz ceste, že od daleč grad Prem na enem
griču, na drugem griču cerkev svete Helene, tako da tisti, ki ste šli mimo ste
si gotovo zapolnili ta kraj, ki je zares čudovit in tukaj, ta kraj je tudi
turistično gledano najbolj v Ilirskobistriški občini obiskovan. Grad je
obnovljen, v njem je tudi muzej in tukaj prihajajo zlasti ob sobotah mnogi
ljudje iz cele Slovenije, zlasti starejši kot turisti in obvezno si vsi
ogledajo grad, Kettejevo rojstvo sobo tu zraven cerkve, kjer je bila stara šola
in potem si tudi ogledajo cerkev Prem, kjer se restavrirajo znamenite Kraljeve
slike. Jaz vas še posebej vabim, ko greste mimo ob nedeljah, če je ravno ta
ura, ob desetih radi pridite k sveti maši. Pregarje je tudi nekaj podobnega, je
središče Brkinov, tudi tja prihajajo mnogi turisti. Tudi tja vas vabimo, tam je
maša ob enajstih in pol. No, Suhorje je pa mogoče nekoliko bolj odmaknjeno, to
je že proti reki Reki, proti Vremski dolini, tudi tja vas vabimo, tam je pa
maša ob dveh popoldan. Ti urniki teh svetih maš gotovo držijo skoraj skozi vse
leto, kakšna majhna izjema, ampak zares majhna je samo takrat, ko imamo
opasila, shode na podružnicah in takrat včasih nekoliko zamenjamo te ure, ko je
na podružnici maša. Torej prav lepo vabljeni v vse te naše župnije, v Brkine,
katere zares upravičeno imenuje ta gospod Tomažič iz Dunaja 'zeleni otok
Slovenije'. No, pa se za zaključek oddaje še priporočimo zavetnici župnije
Prem.
Sveta Helena.
Prosi za nas.
Sveti Lavrenc.
Prosi za nas.
Sveti Nikolaj.
Prosi za nas.
ŽUPNIJA SE JE PREDSTAVILA. HVALA ZA
VAŠO POZORNOST IN VABLJENI NA ODKRIVANJE NOVE ŽUPNIJE PRIHODNJI PONEDELJEK.
Ni komentarjev:
Objavite komentar