MOLITEV CELEGA SVETA ZA MIR

MOLITEV CELEGA SVETA ZA MIR

Kar je bilo potrebno pred sto leti, ni nujno potrebno danes. Sem pa presenečena, da je zelo potrebna molitev svetega Frančiška, ki je bila potrebna pred 500 leti. Postala je molitev celega sveta za mir.

Gospod, naj postanem kanal tvojega miru,

tja, kjer je sovraštvo,

naj prinesem ljubezen;

tja, kjer je krivica,

naj prinesem duha odpuščanja;

tja, kjer so nesoglasja,

naj prinesem slogo;

tja, kjer so zmote,

naj prinesem resnico;

tja, kjer je dvom,

naj prinesem vero;

tja, kjer je obup,

naj prinesem upanje;

tja, kjer so sence;

naj prinesem svetlobo;

tja, kjer je žalost,

naj prinesem radost;

Gospod, dovoli da rajši

tolažim, kot da sem potolažen;

razumem, kot da sem razumljen;

ljubim, kot ležem ljubljen;

saj, če pozabiš nase, najdeš,

z odpúščanjem ti je odpuščeno,

s smrtjo se prebudiš v

večno življenje.

Amen.

LJUBEZEN SE PRIČNE DOMA

LJUBEZEN SE PRIČNE DOMA

Smo zares prepričani, da v naši družini, morda je tam naš brat, sestra, žena, mož, ni nikogar, ki se počuti nezaželen, neljubljen, izčrpan, željan sočutja, malo naklonjenosti, mi pa nimamo časa? Ljubezen se prične doma. To je veliko uboštvo in mislim, da če ne in dokler ne začnemo ljubiti doma, ne začnemo ljubiti v skupnostih, s ljubeznijo do drugega, kakor nas je ljubil Jezus, kot je Njega ljubil Njegov Oče, ne moremo upati na mir.

PRINAŠALKE BOŽJE LJUBEZNI

PRINAŠALKE BOŽJE LJUBEZNI

In zgodilo se je isto, ko smo šle v Jemen. Kot v vseh popolnoma muslimanskih državah, tudi v tej državi o Kristusu ni bilo sledi. Mnogo ljudi mi je povedalo: »Ne nosite križa, ne molite rožnega venca na cesti, vse skrijte.« Potem sem šla naravnost h guvernerju in sem mu rekla: »To je znak, zunanji znak, ampak je pa tudi znak, da Mu pripadam. To je rožni venec, s katerim molimo in če nas ne sprejmete takšnih kot smo, potem ni potrebe, da bi bile tu.« Možak je potem rekel: »V našo deželo ste prišle, da bi prinesle ljubezen. Ste prinašalke Božje ljubezni, pridite, kot ste, z vašim znakom, obdržite svoj znak, ne uničujte ničesar.« ... Sprašujem vas, ali smo to? Smo zares prinašalke, veje z Jezusove trte? Ve vodite ljudi h Kristusu, z deli ljubezni, z deli miru. Kot je vsako delo ljubezni delo miru, ne glede na to, kako majhno je, je delo miru. Ve vodite ljudi. Je vaša prisotnost med njimi plodna veja? Se lahko ozrejo navzgor in v vas vidijo Jezusa? Zato vas hočem, že od vsega začetka. Mislim, da se bom ponovila tisočkrat, vendar mi ni mar, ker čutim, da ste del mojega življenja. Kot naše sestre, smo si tako blizu in mi ni težko ponavljati. Če ne ljubimo drug drugega v naših domovih, če nismo nekaj posebnega druga drugi v naših domovih, v naših skupnostih, potem smo prevara pred Bogom, smo prevara pred angeli. Ljubezen se prične doma.

ZAVEDANJE LASTNE NIČEVOSTI

ZAVEDANJE LASTNE NIČEVOSTI

Če se soočimo z Bogom v molitvi in tišini, nam Bog spregovori. Takrat se zavemo, da smo nič. Šele tako se zavemo svoje ničevosti, svoje praznosti, tega, da nas lahko napolni samo Bog s samim Seboj. Ko postanemo polni Boga, potem lahko Bogu dajemo. »Iz polnosti srca, usta spregovorijo.« In ko smo polni Boga, bomo vsa naša dela opravili dobro – naredili jih bomo s celim srcem.

BOG NE UPORABLJA NIČESAR, DA BI POKAZAL SVOJO VELIČASTJE

BOG NE UPORABLJA NIČESAR, DA BI POKAZAL SVOJE VELIČASTJE

Kaj počne Bog z ničevostjo – zame je to največji čudež.

LETO MIRU

LETO MIRU

To leto bi lahko proglasili za leto miru na poseben način – da bi to lahko storili, moramo več govoriti Bogu in z Bogom ter manj z ljudmi in ljudem. Molimo za Kristusov mir tako, kot je delal On. Hodil je okrog, da bi delal dobro. Ni prenehal s Svojimi dobrimi deli, čeprav so ga farizeji in drugi sovražili ali poskušali uničiti delo Njegovega Očeta. On je samo šel in delal dobro.[1] Kardinal Newman je napisal: »Pomagaj mi razširiti Tvoj vonj povsod, kjer hodim – naj Te oznanjam brez pridiganja; ne z besedami, ampak z mojim zgledom - z zapeljivo silo, z nesebičnim vplivom tega, kar delam, s polnostjo ljubezni, ki jo moje srce čuti do Tebe.« Naša dela ljubezni niso nič drugega, kot dela miru. Lotevajmo se jih z večjo ljubeznijo, in učinkovitostjo – vsak pri svojem delu, v vsakodnevnem življenju, doma, pri sosedu.

---

[1] Prim. Apd 10,38.

VERA NAS MORA ZDRUŽITI

VERA NAS MORA ZDRUŽITI

Vera je Božji dar in nam pomaga, da smo eno srce polno ljubezni. Bog je naš Oče – in mi smo njegovi otroci –  mi smo vsi bratje in sestre. Ne razlikujmo se po rasi, barvi kože ali vere. Ne uporabljajmo vere zato, da bi nas razdvajala. V vseh svetih knjigah vidimo, kako nas Bog poziva k ljubezni. Karkoli storimo drugim, storimo Njemu, saj Bog je naš Oče. Vera je delo ljubezni – mora nas združevati, ne pa uničevati mir in edinost. Dela ljubezni so dela za mir – da bi ljubili, moramo poznati drug drugega. Če danes nimamo miru, je to zato, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu – ta moški, ta ženska, ta otrok je moj brat, moja sestra. Ubogi morajo vedeti, da jih ljubimo, da so zaželeni. Oni sami ne morejo dati drugega kot ljubezen. Ukvarjamo se s tem, kako predati to sporočilo ljubezni in sočutja. Poskušamo prinesti mir na svet z našim delom. Ampak delo je Božji dar in dela ljubezni so dela miru. Če bi vsakdo lahko videl Božjo podobo v sosedu, mar mislite, bi še potrebovali puške in bombe? Vera je mišljena kot delo ljubezni. Zato nas ne bi smela deliti in uničevati miru in edinosti. Uporabljajmo vero tako, da nam bo pomagala postati eno srce, polno ljubezni v srcu Boga. Z ljubeznijo do bližnjega bomo izpolnili razlog za naš nastanek – ljubiti in biti ljubljeni. Moji bratje in sestre, prosimo Boga, naj nas napolni z mirom, ki ga lahko le On da. Mir ljudem dobre volje – ki želijo mir in so se pripravljeni žrtvovati za dobro delo in izvajati dela miru in ljubezni.

DELA LJUBEZNI IN DELA ZA MIR

Dela ljubezni in dela za mir

Da bi lahko molili za mir, moramo biti najprej sposobno poslušati, saj Bog govori v tišini srca in je to začetek molitve, ki je začetek miru. On govori, mi pa moramo imeti pogum, da poslušamo, moramo imeti čas, da slišimo Božjo besedo. In šele potem, iz polnosti naših src, lahko govorimo, lahko molimo molitev miru. Sad molitve je poglabljanje ljubezni, poglabljanje vere. Če verujemo, bomo lahko molili in sad vere je skovan iz ljubezni in sad ljubezni je služenje. Zato so dela ljubezni vedno dela miru, in da bi bili sposobni naša srca in naše roke dati na razpolago ljubečemu služenju, moramo poznati Boga, vedeti, da je Bog ljubezen, da nas ljubi, in da nas je On ustvaril – vsakega od nas, za večje stvari. Ustvaril nas je, da bi ljubili in bili ljubljeni in to je začetek molitve – vedeti, da me On ljubi, da sem bil ustvarjen za večje stvari. Kdor je torej moj brat, moja sestra, kje je obličje Boga, da ga lahko vidim, h kateremu molim? Moj brat, moja sestra so lačni, nagi, osamljeni, brezdomci, nezaželeni – oni so moji bratje in sestre, ker nam je to Kristus povedal.

Da pa bi videli obličje Boga, morate imeti čisto srce,[1] srce polno ljubezni in srce imate lahko polno ljubezni samo, če je popolnoma čisto, čisto in svobodno. In dokler mi v naših srcih nismo sposobni slišati tega glasu, glasu Boga, ki govori v tišini naših src, ne bomo mogli moliti. Ne bomo mogli izraziti naše dejavne ljubezni – saj je vsako dejanje ljubezni naša molitev, ki prinaša mir. Zato danes nimamo miru, ker smo pozabili, da pripadamo drug drugemu. Da je ta moški, ta ženska, tisti otrok, moj brat ali moja sestra.

---

[1] Prim. Mt 5,8.