Dela ljubezni in dela za mir
Da
bi lahko molili za mir, moramo biti najprej sposobno poslušati, saj Bog govori
v tišini srca in je to začetek molitve, ki je začetek miru. On govori, mi pa
moramo imeti pogum, da poslušamo, moramo imeti čas, da slišimo Božjo besedo. In
šele potem, iz polnosti naših src, lahko govorimo, lahko molimo molitev miru.
Sad molitve je poglabljanje ljubezni, poglabljanje vere. Če verujemo, bomo
lahko molili in sad vere je skovan iz ljubezni in sad ljubezni je služenje.
Zato so dela ljubezni vedno dela miru, in da bi bili sposobni naša srca in naše
roke dati na razpolago ljubečemu služenju, moramo poznati Boga, vedeti, da je
Bog ljubezen, da nas ljubi, in da nas je On ustvaril – vsakega od nas, za večje
stvari. Ustvaril nas je, da bi ljubili in bili ljubljeni in to je začetek
molitve – vedeti, da me On ljubi, da sem bil ustvarjen za večje stvari. Kdor je
torej moj brat, moja sestra, kje je obličje Boga, da ga lahko vidim, h kateremu
molim? Moj brat, moja sestra so lačni, nagi, osamljeni, brezdomci, nezaželeni –
oni so moji bratje in sestre, ker nam je to Kristus povedal.
Da
pa bi videli obličje Boga, morate imeti čisto srce,[1]
srce polno ljubezni in srce imate lahko polno ljubezni samo, če je popolnoma
čisto, čisto in svobodno. In dokler mi v naših srcih nismo sposobni slišati
tega glasu, glasu Boga, ki govori v tišini naših src, ne bomo mogli moliti. Ne
bomo mogli izraziti naše dejavne ljubezni – saj je vsako dejanje ljubezni naša
molitev, ki prinaša mir. Zato danes nimamo miru, ker smo pozabili, da pripadamo
drug drugemu. Da je ta moški, ta ženska, tisti otrok, moj brat ali moja sestra.
Ni komentarjev:
Objavite komentar