UČITE SE OD MENE

UČITE SE OD MENE

Imamo najlepšo pot, da se približamo Jezusu, če imamo le čisto, ponižno srce. Kajti Jezus je dejal »Učite se od mene, kajti jaz sem krotak in v srcu ponižen.«[1] Ne iz knjig, ne od ljudi, od Njega. To je povedal iskreno. Ponižnost je za našo Družbo najbolj potrebna vrlina. Delo, ki nam je zaupano, je nekaj svetega, nekaj resničnega. Da bi ga opravljale, potrebujemo ponižnost. Naš Gospod nam je zaupal najbolj pomembno delo. Nek duhovnik je napisal: »Hočem pogasiti Njegovo žejo.« Rekel je, da trpi v hrepenenju pogasiti Jezusovo žejo. »Žeja me,« je stalno v njegovih mislih, srcu, telesu. Ampak me imamo to v naši Družbi, to delo, zavezo, zavezo z Bogom, ne predanost, zavezo z Bogom, kot uboštvo in poslušnost.

Potrebujemo čisto in skromno srce. »Učite se od mene!«[2] Je rekel Jezus, neposredno od Njega. Ni nam naročil, naj se trudimo s tem ali z onim.

---

[1] Prim. Mt 11,29.

[2] Prav tam.

PONIŽEVANJA - LEPE PRILOŽNOSTI

PONIŽEVANJA – LEPE PRILOŽNOSTI

Za vsako ceno moramo postati svete. Mati prednica prejme veliko ponižanj – več kot ve – vendar mislim, da so to lepe priložnosti. Človek iz Pune,[1] Rajashree, je na papir zapisal mnogo grdih reči. Imenoval me je hinavka, verna političarka, ki spreobrača druge v katolištvo, pa o Nobelovi nagradi za mir in še veliko drugih, večjih pridevnikov. Nazaj sem mu odpisala, da mi ga je žal. Resnično mi ga je bilo žal, saj je prizadel sebe dosti bolj, kot je prizadel mene in verjamem, da mu je mnogo ljudi pisalo grda pisma, zaradi tega kar je napisal. Pisalo je v časnikih: Rajashree je imenoval mati Terezijo hinavka. Odpisala sem mu, da mu odpuščam zaradi Božje ljubezni in ga povabila, naj pride pogledati Shishu Bhavan. Ko je prejel pismo, se je razjezil in začel pisati še več stvari. Imenoval me je »Gospod«, tako, da sem pomišljala, da bi ga nazaj klicala »Gospa«. Spet je pisalo v časopisju: »Ne da ni iskrena, zelo je iskrena, vendar vodi ljudi po napačni poti. Še vedno je hinavka.« Vidite, sestre, morate sprejemati. Ta mož se je raztogotil, ker sem rekla: »Bog vas blagoslovi, odpuščam vam.« Če vas torej karajo, odpuščajte in v vsakem primeru boste dobro. Če bi bila uporabila druge besede, bi izgubila možnost dajanja Božje ljubezni, Božje radosti. To je javno: vsak dan imate toliko različnih možnosti. Zapomnite si te besede: »Da bi sprejela karkoli On daje in dala, karkoli On vzame z velikim nasmeškom,« to je svetost. Če vas hvalijo, sprejmite ... karkoli On daje ... hvala je v redu, graja je v redu; ne graja, ne napaka, ne hvala me ne bodo ločile od Njega. Če bi lahko samo razumele to »pripadnost«. Ne recite: »Nisem vredna,« in podobno. Več kot rečete, več pozornosti pritegnete nase in bolj prevzetne postanete. Isti ljudje, ki vas danes hvalijo, vas bodo jutri, recimo, »križali«. V časopisu Jan Sangh iz Delhija, je pisalo nekaj grdega. Oče jezuit mi je pisal naslednje: »Pisal sem jaz, vendar tudi hočem, da odgovorite. Mati morate odgovoriti!« Pisala pa sem mu, da mi moramo odpuščati, da so za Jezusa rekli: »Križajte Ga,«[2] pa tudi par dni prej, »Hozana.«[3]

---

[1] Osmo največje mesti v Indiji.

[2] Prim. Mt 27,22-23; Mr 15,13-14.

[3] Prim. Mt 21,9.15; Mr 11,9-10; Jn 12,43.

NAJ GRE

NAJ GRE

Mati je venomer ponavljala: če vas hvalijo, naj gre to za Božjo slavo. Ko [vas] ljudje prezirajo, naj vas ne prizadene. [Ko vas hvalijo], ne postanite zaradi tega prevzetni. Naj gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Nikdar naj ne gre v vaše srce. Bog [mi] je dal eno milost – ko mi ljudje nekaj povejo, to pozabim, še preden zapustim prostor. Bog ve, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo tako. Nikdar ne držite zase, Bog je dal za dajati; ljudje bodo vedno govorili veliko različnih stvari. 

UČITI SE OD BOGA

UČITI SE OD BOGA

Vrlina, ki se je hudič najbolj boji je ponižnost. Ne boji se niti globoke vere, temveč ponižnosti. Ponižnost je ena od stvari, ki nas dela podobne Jezusu. Prosil nas je, naj se učimo od Njega. »Učite se od mene, saj sem krotak in v srcu ponižen.«[1] Da bi se učili od Boga samega, ne iz knjig. Če se učimo iz knjig, postanemo zbegani in tako težko je posnemati »način ponižnosti«... V evangeliju nam Jezus podaja primer o ženski, ki je neprestano prosjačila Jezusa za tisto, kar je hotela in na koncu tudi dobila.[2] Tako Ga moramo tudi mi prosjačiti za to darilo ponižnosti, dokler se ne naveliča naših molitev in nam ga da… Ker je sad ponižnosti krotkost, potem, če ste ponižni, ne boste imeli težav z usmiljenjem. Prevzetni ljudje se ne morejo napolniti z ljubeznijo. Sad prevzetnosti je sovraštvo, grenkoba. Sad prevzetnosti je zavist. Zato je lahko reči, ali ste ponižni ali ne.

---

[1] Prim. Mt 11,29.

[2] Prim. Mt 15,21-28.

ZAHEJ

ZAHEJ

Zahej[1] je bil bogat mož, pobiralec davkov in bil je [dobro] poznan človek. Bil je zelo neučakan, da bi videl Jezusa. Ni ga uspel videti in ko se je nekega dne zavedel: »Sem majhen človek,« je storil nekaj, kar bi storil otrok, splezal je na drevo in to dejanje ponižnosti mu je priskrbelo milost. Jezus je prišel prav do drevesa. Zato moramo tudi vi in jaz spoznati svojo majhnost. Potem si bomo želele početi majhne stvari z veliko ljubeznijo. Ko je Mala cvetka umrla in je bilo na tem, da jo kanonizirajo, so se vsi spraševali, zakaj jo bo sveti Oče kanoniziral ... in sveti oče je napisal en stavek: »Kanoniziral jo bom, ker je počela običajne stvari z neobičajno ljubeznijo.« Majhne stvari z veliko ljubeznijo. Tako imamo tudi me možnost biti kanonizirane pa tudi početi samo majhne reči. Ker smo verne, so naše duše popolnoma posvečene Jezusu in se oklepajo te majhnosti, te praznosti, te skromnosti. Da bi Jezus dokazal ljubezen Njegovega Očeta do sveta, je postal tako majhen, tako nebogljen.

---

[1] Prim. Lk 19,1-9.

NEZAŽELENI JEZUS

NEZAŽELENI JEZUS

Nihče ni bil tako nezaželen kot sam Jezus. Nikdar ne bomo doživele tega, kar je doživel Jezus. Na prvi strani evangelija po svetem Janezu beremo: »In na svet je prišla Beseda, v svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli.«[1] Berite pazljivo: vsi štirje Evangeliji govorijo, kako je bil Jezus nezaželen med Svojim ljudstvom. Mislim, da je v celi množici ljudi Jezusa razumela in želela le naša Gospa. In če smo me neveste križanega Jezusa, moramo to deliti. S sprejemanjem ponižanj z radostjo Mu moramo postati bolj in bolj podobne. Danes imam možnost, sestre, čudovito bi bilo, če to pride v navado: ko pride do ponižanja, zgrabite priložnost. Ste na primer ozmerjane za nekaj, česar niste storile. Besede pridejo kot po naročilu in ve ugovarjate. Namesto tega, počakajte trenutek. Če je, kar pravi sestra res in je vaše srce čisto, če v njem ni greha, odgovor že imate. Če je odgovor »da«, recite: »Oprosti sestra, ne bo se ponovilo.« Če pa ni res, sestre, izkoristite priliko. To je prelepo ponižanje in iz tega ponižanja boste postale ponižne sestre. Mati lahko sedi tu in govori o ponižnosti dan in noč in ve boste verjetno zaspane in boste zaspale, lahko tudi preberete vse knjige o ponižnosti, pa še vedno ne boste ponižne. Ko pa pridejo tista mala ponižanja, zagrabite priliko. Doživeti morate radost tega, da ste ponižne sestra. Bodite ponižne kot Marija.

---

[1] Prim. Jn 1,11.

V SVOJI SKROMNOSTI JE OSTALA TIHO

V SVOJI SKROMNOSTI JE OSTALA TIHO

Pri oznanjenju je angel govoril: »Ti boš Božja mati,« ona pa je odgovorila, da je služabnica, dekla Gospodova.[1] Potem se ona, ki je bila izbrana za kraljico nebes in zemlje, ni izpridila in zahtevala palač in slave, niti tega ni povedala svetemu Jožefu. Prvo stvar, ki jo je storila, je, [da je šla] streči Elizabeti. Ko se je po treh mesecih spet vrnila v Nazaret,[2] je videla, da je sveti Jožef v dvomih in zaskrbljen, vendar je počakala, da ji Bog pokaže pot. Vse, kar sveti Jožef lahko reče je: »To ni moj otrok.« Ne poskuša je obsojati niti je razgaliti pred ljudmi, ampak je odločen, da bo na tihem prekinil z njo.[3] Nebesa so morala posredovati in mu povedati, čigav je otrok. Naša Gospa se nikdar ni poskušala opravičevati ali narediti vtis na svetega Jožefa z zgodbo o angelu. V svoji ponižnosti je ostala tiho. Zato ne smemo nikdar lagati, pogosto pa ne moremo razkriti resnice in takrat je bolje molčati, saj molka ni potrebno popravljati. To je lahko težko, vendar poglejte našo Gospo - to je storila, ker je zaupala Gospodu.

Če[ste] ponižni, se vas niti celoten pekel ne more dotakniti. Ponižnost je uničevalec nadutosti. Ponižnost je uničevalec hudiča.

---

[1] Prim. Lk 1,26-38.

[2] Prim. Lk 1,39-52.

[3] Prim. Mt 1,19.

PONIŽNOST JE RESNICA, NE PRIKRIVANJE

PONIŽNOST JE RESNICA, NE PRIKRIVANJE

Ponižnost ni skrivanje nadarjenosti: »Ne zmorem tega, ne zmorem onega.«, temveč resnica. Edina stvar, ki nas jo je prosil naš Gospod je bila, da smo krotki in ponižni v srcu.[1] Ni nas prosil naj bomo ubogi, ubogljivi ali kaj takega, ampak naj bomo krotki in ponižni. Najprej krotki, saj krotkost je odnos z drugimi. V nekaterih jezikih se krotkost prevaja kot prijaznost, ljubkost. Vidite, kako čudovita in polna pomena je krotkost. Ponižnost je, kar nas je prišel učiti Jezus – ponižnost Božjega srca. Ponižnosti se ne da naučiti iz knjig. Ponižnost se uči iz sprejetih ponižanj.

---

[1] Prim. Mt 11,29.

KAKO SE NAUČITE PONIŽNOSTI

KAKO SE NAUČITE PONIŽNOSTI?

Celoten evangelij, če ga beremo pazljivo in pobožno, nam pove, kako se naučimo te lekcije iz Jezusovega srca: biti krotki in ponižni. Kako se boste naučili ponižnosti? Ne s prebiranjem knjig ali s poslušanjem mnogih besed, temveč s sprejemanjem ponižanj. V življenju vsakega se pojavljajo neprestano čez dan mnoga takšna čudovita darila – možnosti, da pokažemo našo ljubezen do Jezusa v teh malih rečeh, v teh malih ponižanjih. In če smo skromni in smo čisti v srcu, potem bomo v molitvi videli Božje obličje in bili tako zmožni videti Boga drug v drugem. To je neprekinjen krog... Vse je povezano. Sad naše molitve je ljubezen do Jezusa, dokazana z radostnim sprejemanjem malih ponižanj.

PONIŽNOST

Ponižnost

Način učenja krotkosti in skromnosti od našega Očeta – biti krotki nasproti drugim in se na njih obračati s prijaznostjo. Prijaznost potrebujemo, ker smo ljudje. Ko se enkrat naučimo krotkosti in ponižnosti, bo ostalo prišlo samo. »Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil.«[1] Kako je Jezus ljubil druge? Kako je dajal? Kako bomo ljubili z dajanjem? Najboljši način za zahvalo Bogu je obljuba: Naučili se bomo biti krotki. In Bog bo rekel: »To je moj ljubljeni.«

---

[1] Prim. Jn 13,34.