MOČ IN POMEN DOTIKA (delovno gradivo)

(62:42) Živimo v času izrazite prevlade čutila vida. Dotik pa je postal skorajda nekaj nespodobnega. A ravno dotik ima izjemen razvojni pomen, ne zgolj v rosni mladosti, temveč tudi v poznejših obdobjih življenja. O pomenu dotika v vseh ključnih fazah življenja je spregovori dr. Aleksander Zadel z Inštituta za osebni razvoj C.A.R. Predavanje je potekalo v sklopu prireditve Competovi dnevi 2015.

ZASVOJENOST S SEKSUALNOSTJO V DIGITALNI DOBI 2. DEL (delovno gradivo)

(34:35) Zasvojenosti že od nekdaj predstavljajo velik družbeni izziv, saj pogosto spravljajo tako posameznika kot njegovo bližnjo okolico v resne težave. O patoloških zasvojenostih govorimo, ko posameznik, kljub temu, da se zaveda negativnih posledic odvisnosti, ne uspe spremeniti lastnega vedenja. Ena izmed nekemičnih zasvojenosti, ki se z razvojem digitalnih medijev izredno potencira, je zasvojenost s seksualnostjo. Z dostopnostjo interneta je porast tovrstne odvisnosti opaziti pri starejših, še posebej pa pri mlajših populacijah. O zasvojenosti s seksualnostjo smo govorili s Petrom Topićem, psihoterapevtom in direktorjem Inštituta za zasvojenosti in travme ter avtorjem knjige z naslovom Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi.

ORGANIZACIJSKE SISTEMSKE POSTAVITVE (delovno gradivo)

(38:50) Čas, v katerem živimo, zahteva hitre in uporabne rešitve. Še posebej to velja za okolja, kjer je hiter odziv na dogajanja ključnega pomena. Ena od metod, ki je lahko pot do rešitve, so tudi Organizacijske sistemske postavitve. Postavitve družine so že uveljavljena metoda reševanja družinskih izzivov. Organizacijske sistemske postavitve pa so namenjene izzivom, s katerimi se srečujejo podjetja. V studio smo povabili Natašo Čebulj z Inštituta za sistemske postavitve. Organizacijske sistemske postavitve – Nataša Čebulj. Vabljeni k ogledu.

NENASILNA KOMUNIKACIJA (delovno gradivo)

(38:39) Komunikacija je eden pomembnejših elementov medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Žal pa pogosto tudi komunikacijo doživljamo kot bojno polje, kjer mora prevladati neko mnenje. Najraje vidimo, če je le-to naše. V studio smo povabili Roberta Kržišnika in Marjeto Novak, trenerja nenasilne komunikacije.

POGUM - BITI SAM SVOJ! (delovno gradivo)

(18:36) Da je današnji čas zelo nenaklonjen mlajšim generacijam, ni več nič novega. Mladi se tako v mnogo večji meri srečujejo z izzivi eksistence, kot to velja za starejše generacije. A vse le ni tako zelo črno, kot se zdi na prvi pogled. V studiu smo gostili Petro Škarja, predavateljico in mlado poslovno žensko, ki se bori proti ustaljenim prepričanjem, da je današnja mladina izgubljena in brez prave vizije. Petra je prepričana ravno v nasprotno. Le priložnost dajmo mladim, da izrazijo svoje ideje in sposobnosti.

MEDIACIJA - USPEŠNO REŠEVANJE SPOROV? 2. DEL (delovno gradivo)

(26:54) Verjetno ni človeka, ki se ne bi kdaj znašel v sporu. Morda z domačimi, s partnerjem, s sodelavci ali sosedi. Včasih se določeni zapleti zdijo brezizhodni, a pogosto gre za to, da se medsebojno ne slišimo ali ne razumemo. Izkušeni posrednik lahko zato izjemno pripomore k vzpostavitvi medsebojne komunikacije ter posledično pri razrešitvi spora. In ravno to je namen mediacije. Reševanje sporov je področje, ki smo mu v preteklosti posvečali zelo malo pozornosti. Vendar pa se v zadnjih letih reševanju sporov posveča vse več različnih vrst mediacije. Tokrat smo se posvetili transformativni mediaciji. V studio pa smo povabili Marka Iršiča, izkušenega mediatorja in direktorja Zavoda RAKMO, Centra za mediacijo in obvladovanje konfliktov.

KO SE ODRINEŠ OD DNA (delovno gradivo)

(28:04) Ujetost v začaran krog mamil je nekaj, česar si ne bi želeli doživeti niti v sanjah, kaj šele v resničnem življenju. Vendarle pa so med nami ljudje, ki jih je življenje odpeljalo ravno v ta vrtinec, iz katerega le redki najdejo pot nazaj. A kljub temu nekaterim uspe! Takšno, pozitivno zgodbo predstavljamo v prispevku z naslovom Ko se odrineš od tal. Svojo izkušnjo poti iz sveta mamil in spoznanja, ki bodo koristna marsikomu, ki se tako ali drugače srečuje z zasvojenostjo, nam je zaupal Brane Miličevič iz Zavoda Pelikan.

VLOGA ŽRTVE (delovno gradivo)

(05:46) Igrati vlogo žrtve je obrambni mehanizem, ki ga včasih uporabimo v zahtevnejših življenjskih okoliščinah. Pogosto se postavimo v takšno vlogo čisto nevede. V resnici pa ne prinaša ne rešitve izzivov, s katerimi se soočamo, ne notranjega miru. Prej takšna drža dodatno zaplete okoliščine in pelje v smeri depresije. O vlogi žrtve je spregovoril Leo Ivandič iz Šole čustvene inteligence.

SODOBNA VZGOJA KOT IZZIV (delovno gradivo)

(07:29) Permisivna vzgoja je še do pred kratkim veljala za ideal sodobnega pristopa k razvoju otrok. A po mnogih letih takšne vzgoje, rezultati niso preveč navdušujoči. Kakšna je prava mera strogosti in popuščanja? Kje se nehajo otrokove pravice in se začnejo njegove odgovornosti? Izziv za mnoge starše. Pred mikrofon smo povabili sociologinjo Manco Košir, specialnega pedagoga Marka Juhanta ter logopedinjo Simono Levc, slednja sta avtorja knjige Varuh otrokovih dolžnosti.

ČUSTVENI ALI PRIKRITI INCEST (delovno gradivo)

(18:53) Odnosi in čustva so precej zapletena reč. To lahko še posebej opazimo v domačem okolju, ko gre za odnose med bližnjimi družinskimi člani. Čeprav naj bi ravno dom predstavljal varno zavetje, pa je marsikdaj tudi vir konfliktov in napetosti, včasih tako intenzivnih, da lahko posledice le-teh spremljajo človeka skozi celo življenje. Eden takšnih skrajnih čustvenih vrtincev je tako imenovani čustveni incest, ko starši v otrocih iščejo tisto čustveno oporo, ki bi jo morali poiskati v partnerju. V studiu smo gostili Petra Topića, psihoterapevta in direktorja Inštituta za zasvojenosti in travme.

ZASVOJENOST IN UPORABA NOVIH TEHNOLOGIJ (delovno gradivo)

(21:23) Različne nekemične odvisnosti postopoma postajajo stalnica sodobnega načina življenja. Nove tehnologije, kot so internet, televizija in pametni telefoni odpirajo še dodatne možnosti za razvoj zasvojenosti. Najbolj izrazito se pojavljajo na področju računalniških igric, iger na srečo ter pornografije. Po drugi strani pa tudi zaradi tovrstnih tehnologij problem nekemičnih odvisnosti vse bolj vstopa v skupno zavest. O trenutnem stanju na tem področju, o razvoju in vplivih nekemičnih odvisnosti je govoril Peter Topič, vodja Centra za psihoterapijo in svetovalec na področju nekemičnih odvisnosti.

IGRIVA MEDIACIJA (delovno gradivo)

(03:10) ‘Zdrave’ medsebojne odnose je potrebno začeti vzgajati že zgodaj, čisto na začetku, pri otrocih, če želimo ustvariti ‘zdravo’ družbo. Zavod Kalejdoskop, Ideje za zdravo in barvito življenje, je v ubranem sodelovanju z otroki in strokovnimi sodelavci Vrtca Jelka, Zavodom IZRIIS in Studiem 12 ustvaril poučno lutkovno igrico, ki otrokom, vzgojiteljem in staršem na preprost, razumljiv in igriv način približa pomen zdrave prehrane in ‘zdrave’ komunikacije. Ob postavljanju ustreznih vprašanj, ki odražajo vključevanje tehnik mediacije in mirnega reševanja sporov, mediator (kmet) udeležence prepira (sadje in zelenjavo) privede do tega, da sami poiščejo skupno rešitev, s katero so vsi zadovoljni. Igriva mediacija zlasti poudari pomen medsebojnega poslušanja, raziskovanje problema s pomočjo postavljanja odprtih vprašanj (preden pridemo do sklepa, v čem je bistvo problema), povzemanje (preverimo, ali smo pravilno razumeli drugo stran), občutek razumevanja ter iskanje skupnih interesov in skupne rešitve (‘brainstorming’).

OZDRAVI SVOJE ŽIVLJENJE (delovno gradivo)

(89:26) Louise L. Hay je avtorica velikega števila knjig, ki so mnogim ljudem spremenile pogled na življenje. Rdeča nit njenega pisanja je misel: “Če ste pripravljeni spremeniti svoje razmišljanje, lahko spremenite svoje življenje.” Svoje misli si izbiramo sami in z njimi lahko spremenimo naš odnos do preteklosti. Če se hočemo osvoboditi preteklosti, moramo biti voljni odpuščati. Mnoge bolezni se zgodijo ravno zaradi neodpuščanja in naših predsodkov: “Moje telo ne deluje, moja razmerja z drugimi ljudmi ne delujejo, moja denarna plat ne deluje, moje življenje ne deluje itd.”. S pozitivnimi miselnimi vzorci lahko predsodke odpravimo in jih nadomestimo s pozitivno naravnavo, ki nas podpira, varuje, vodi in zdravi. (vir: Bogdan Lesjak, prevod Martina Balažic).

KAJ SE ZGODI V ČLOVEKU, KO DOŽIVI SLAVO? (delovno gradivo)

(8:00) Marsikdo ima željo postati slaven. Slava nam lahko pomeni potrditev lastne vrednosti. Globoka želja, da nas ves svet prizna, je izpolnjena, kadar doživimo slavo. Normalno je, da imamo potrebo po potrditvi, po priznanju, če pa smo od takšne potrditve odvisni, imamo infantilni odnos, ki je škodljiv.

KAJ SE ZGODI V ČLOVEKU, KO ZARES POSLUŠA IN GOVORI IZ SEBE? (delovno gradivo)

(08:22) “Res slišati pomeni, da drugi vstopi v moj svet in mi odkrije nekaj neznanega,” pravi dr. Alenka Rebula, “je odpoved lastnim mislim, med tem ko poslušam drugega, odprtost za dojemanje …” “Če nekoga zares poslušamo, to pozitivno vpliva na odnos … sogovornik čuti, da je sprejet, upoštevan in je zato pripravljen povedati več, več razkriti o sebi, kar še dodatno zbližuje ta dva človeka,” razlaga Brane Krapež iz Šole čustvene inteligence. “Ko nekoga zares slišimo, pomeni, da ga polno doživimo … in ko zares govorimo iz sebe, pravzaprav tudi  sami nekaj spoznavamo,” meni Leo Ivandić.

KAJ SE ZGODI V ČLOVEKU OB KRIČANJU? (delovno gradivo)

(10:00) Če uporabljamo kričanje kot strategijo, da bi nekaj dosegli, ne bomo dobili željenih rezultatov. V sogovorniku bomo sprožili kvečjemu odpor, strah, umik ali proti napad. Kdaj in zakaj kričimo? Šele če razumemo zakaj, se lahko zavestno postavimo po robu temu impulzivnemu mehanizmu. Kaj storiti, če smo tarča kričanja nekoga drugega? Prisluhnite kaj so o tem povedali dr. Alenka Rebula, Leo Ivandić in Brane Krapež.

KAJ SE ZGODI V ČLOVEKU, KO ZAČUTI RADOST? (delovno gradivo)

(8:20) Radost je lahko posledica uresničenih ciljev, razvijanja svojih sposobnosti, preseganja lastnih meja … V potrošniški družbi nas prepričujejo, da se jo da kupiti. Obstaja pa še ena pot do radosti, tista navznoter. Da začutimo radost, ki je ves čas, ne da bi za to kaj storili, prisotna nekje globoko v nas. Občutek radosti nas napolni, odpre, naredi bolj radodarne, … O doživljanju radosti so spregovorili dr. Alenka Rebula, Brane Krapež in Leo Ivandič.

LJUBOSUMJE 2. DEL (delovno gradivo)

(9:10) Kaj se zgodi v človeku, ko postane ljubosumen? Človek, ki občuti ljubosumje, verjame, da ljubljena oseba posveča več naklonjenosti neki tretji osebi. To izzove strah pred izgubo osebe. Na telesni ravni se to lahko odrazi kot nespečnost, vroče oblivanje in potenje, tresenje ter negotovost.

KAJ SE ZGODI V ČLOVEKU, KO SE ZALJUBI? (delovno gradivo)

(12:00) Ko se zaljubimo, se to zgodi s silo, ki nas celega preplavi. Počutimo se srečne in izpolnjene. Gre za spontan odnos, ki nastane in ga ni potrebno razvijati. Na telesnem nivoju je za doživljanje ugodja odgovoren dopamin, ki usmeri pozornost v občutenje ugodja in zamegli, oz. odstrani dražljaje, ki so neprijetni. O tem, kaj se zgodi v človeku, ko se zaljubi, so govorili dr. Alenka Rebula, Brane Krapež in Leo Ivandić.

KAJ SE ZGODI V ČLOVEKU, KO SE RODI? (delovno gradivo)

(7:15) Človek se s prvo veliko preizkušnjo sreča, ko prihaja na svet. Naše zavedanje in spomin na ta čas sta zabrisana, ali jih praktično ni. Pa vendar že kmalu po rojstvu lahko opazimo prve odzive, kot so nasmeh, očesno komunikacijo z materjo, ali potešitev neugodja s toplino objema.