POSLOVNA VIZITKA

POSLOVNA VIZITKA

Sad tišine je molitev.

Sad molitve je vera.

Sad vere je ljubezen.

Sad ljubezni je služenje.

Sad služenja je mir.

To je zelo dober »posel«! Ljudi pripravi do tega, da razmišljajo. Nekateri vizitko držijo v svojih rokah in jo zopet in zopet prebirajo. Včasih me prosijo, naj jim jo razložim. Poglejte, vse se začne z molitvijo, ki je rojena v tišini našega srca. Med seboj s sestrami in brati si lahko podelite svojo izkušnjo potrebe po molitvi, kako ste molitev našle in kakšen je sad molitve v vašem življenju.

Če hrepenite po tem, da bi slišale Božji glas, ga boste slišale. Da ga boste slišale, morate odmisliti vse drugo. 

ALI SI VZAMEMO ČAS

ALI SI VZAMEMO ČAS?

Danes Bog spet kliče – tebe in mene – ampak, ali ga poslušamo? »Jaz sem izbral vas. Niste vi izbrali mene.«[1] Ali smo slišali Njegov glas v tišini naših src? Ali si vzamemo čas, da bi »odnehali in spoznali, da sem jaz Bog«?[2]

Boga namreč ne moremo slišati sredi hrupa in trušča sveta. Ali si vzamemo čas za vsakodnevno molitev? Ali Ga ljubimo dovolj, da želimo prisluhniti njegovemu klicu, naj se odpovemo vsemu in Mu sledimo v svobodi revščine, z nedeljeno ljubeznijo v čistosti, s popolno predanostjo v poslušnosti? Jezus s križa vpije: »Žejen sem.«[3] Žeja ga po dušah, še tedaj, ko je visel tam, umirajoč, zapuščen, zasramovan. Kdo mu bo prinesel te duše, da bi zadovoljil žejo neskončnega Boga, ki umira od ljubezni? Ali lahko jaz in ti le stojiva ob križu kot opazovalca? Lahko greva mimo, ne da bi kaj postorila?

Z večjo vnemo bom ohranila tišino srca, da bom lahko v tišini srca slišala Njegove besede tolažbe in napolnjena z njimi bom lahko tolažila Jezusa v prikriti bolečini ubogih.

Naša Gospa je premišljevala o Njegovih besedah v svojem srcu… Tako kot ona se moramo tudi me naučiti tišine, ki nam omogoča, da premišljujemo Njegove besede v naših srcih in tako rastemo v ljubezni. Ne moremo ljubiti in služiti, če se ne naučimo premišljevanja v naših srcih. Spoznanje Jezusa in njegove navzočnosti v revnih nas bo pripeljalo do osebne ljubezni. Le ta ljubezen lahko postane naša luč in veselje v radostnem služenju drug drugemu.

---

[1] Prim. Jn 15,16.

[2] Ps 46,11.

[3] Jn 19,28.

ZNAMENJE ENOSTI Z BOGOM

ZNAMENJE ENOSTI Z BOGOM

Moramo moliti, moramo resnično prinesti našo Gospo v svoje življenje, saj nas je prav ona naučila, kako najti Jezusa. In kako je ona našla Jezusa? Bila je samo Gospodova dekla. Bila je začudena, ko je bila imenovana »milosti polna«.[1] Tega ni razumela, a ko je rekla: »Gospodova dekla sem,«[2] ji je to postalo jasno in tako je tudi ostalo. Lahko bi to razglašala naokrog, a povedala ni niti svetemu Jožefu. Ubogi sveti Jožef tega do konca ni vedel. Ni mogla reči ničesar – Gospodova dekla in tišina. Bog govori v tišini našega srca. Naša Gospa je poznala to tišino. Ker je poznala to tišino, je bila sposobna ljubiti z vsem srcem in to je tisto, kar mladi ljudje iščejo - to tišino. Tišina je znamenje naše enosti s Kristusom, naše izročitve Njemu, da smo v polnosti Njegovi. Da mladi zmorejo rasti v svoji poklicanosti, jih moramo naučiti te tišine. Ker… to tišino potrebujemo, da se naučimo moliti… mladi ljudje se želijo naučiti moliti. Ne v hrupu, moliti želijo v tišini svojega srca. Želijo, da jih naučimo, kako slišati ta glas, kako slišati Boga v svojih srcih. Zato želijo videti nas v tišini. Ko nas gledajo, pri našem skupnem srečanju, se morajo naučiti te tišine. Kot vemo, se tišine ne da izboljšati. To je tako lepo. Gledam te mlade ljudi med našim čaščenjem; čaščenje imamo vsak dan po eno uro. Videla sem te ljudi, mlade sestre, mlade, ki pridejo in vidijo, popolnoma in resnično so eno z Jezusom… ker so njihova srca razumela »dragocena si zame, ti si moja.« 

---

[1] Prim. Lk 1,28.

[2] Prim. Lk 1,38.

ODPUŠČANJE SE ZGODI PRED TIŠINO

ODPUŠČANJE SE ZGODI PRED TIŠINO

Resnična tišina v mojem srcu ne more obstajati, če je v njem nekaj, česar nisem odpustila ali pozabila. Zaposlena sem s tem – torej ne zmorem slišati… Kako naj slišim, kar pravi Bog, če nekaj tiči v mojem srcu?

POTREBA PO TIŠINI

POTREBA PO TIŠINI

Tišina srca – če nimamo te tišine, lahko izrečemo veliko molitev, a te ne bodo prihajale iz našega srca. Potrebujemo notranjo tišino, čistost… nedeljeno ljubezen do Kristusa, preden jo lahko delimo s sestrami… Tišino znajo pogosto ohranjati tudi ljudje v svetu. Lahko jo pridobimo samo s čistostjo srca in odrekanjem. 

SAME Z JEZUSOM

SAME Z JEZUSOM

Želim, da svoj čas preživljate v samoti z Jezusom. Kaj pomeni biti sama z Jezusom? To ne pomeni, da s svojimi lastnimi mislimi obsedite v samoti. Nasprotno, celo sredi dela in med ljudmi lahko prepoznate Njegovo navzočnost. To pomeni, da se zavedate, da vam je blizu, da vas ljubi, da ste mu dragocene, da je zaljubljen v vas. Poklical vas je in ve mu pripadate. Če se tega zavedate, se boste vsepovsod počutile dobro; sposobne se boste soočiti z vsakim neuspehom, vsakim ponižanjem, vsakim trpljenjem, če boste spoznale Jezusovo osebno ljubezen do vas in vašo do Njega. Nič in nihče![1] Sicer boste zaskrbljene z nepomembnimi stvarmi in počasi postale polomljene sestre… Ni vredno pustiti očeta, matere in hiše, če nismo popolnoma Jezusove.

---

[1] Prim. Rim 8,35.38.

POLNE TIŠINE

POLNE TIŠINE

Mislim, da je občestvo z Bogom zelo pomembno. Biti moramo polne tišine, kajti Bog spregovori v tišini srca. Bog napolni prazno srce. Niti vsemogočni Bog ne bo napolnil srca, ki je polno – polno prevzetnosti, grenkobe, ljubosumja – te stvari moramo opustiti. Dokler bomo te stvari ohranjale, ga Bog ne more napolniti. Tišina srca, ne samo ust – tudi to je potrebno – ampak še več: tišina misli, tišina oči, tišina dotika. Potem bomo lahko Boga slišale vsepovsod: pri zapiranju vrat, v osebi, ki vas potrebuje, v pticah, ki pojejo, v rožah, v živalih – taka tišina je čudo in hvala. Zakaj? Ker je Bog povsod in ga lahko vidimo in slišimo. Ta vrana hvali Boga – dobro lahko slišim njen glas – ta neumna vrana; lahko Ga vidimo in slišimo v tej vrani in molimo, ampak ne moremo ga videti in slišati, če naše srce ni čisto. 

POSLUŠAJTE BOŽJI GLAS

POSLUŠAJTE BOŽJI GLAS

Poslušanje je začetek molitve. To kar poslušamo je glas Boga. Boga, ki ne zavaja in se ne pusti zavajati. Če torej ohranjamo tišino, ni treba tišini nič dodati; če govorimo ali odgovarjamo, delamo napake.

V tišini srca spregovori Bog; pustimo mu, naj nas napolni, šele nato spregovorimo mi sami. Pogosto izrekamo besede brez usmiljenja. Te prihajajo od nas, iz našega srca, ne od Boga, ki govori po nas. To je zato, ker ga ne poslušamo.

Če želite izvedeti, kako zelo ljubite Jezusa, vam ni potrebno nikogar spraševati, da bi vam povedal; dovolj ste stare. V iskrenosti vašega srca boste to spoznale same, če zmorete ohraniti tišino… Poskusite biti same. Poskusite resnično ohraniti tišino, da bi se znebile grenkobe ali sovraštva. 

BOG GOVORI V TIŠINI

BOG GOVORI V TIŠINI

Bog govori v tišini srca in to je čas, ko govori z vami. Da bi ga bile sposobne slišati, morate biti kot majhen otrok. Poskusite s posebno vdanostjo Mali cvetki.[1] Zelo dobro je razumela evangelij. Spoznala je, da mora postati majhen otrok. Berite njen življenjepis – ne boste našla nič posebnega ali nenavadnega, a kar napravi vtis, je zvestoba v opravljanju majhnih dejanj z veliko ljubeznijo. To je zvestoba v tišini.

---

[1] Sveta Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja, poznana kot sveta Terezija iz Lisieuxa (1873-1897).

TIŠINA

Tišina

Če samo govorimo, ne moremo moliti. Jezus v nas ni navzoč. Zato moramo ostati v tišini. Sestra, ki ohranja tišino, je sveta sestra. 

14. NEDELJA MED LETOM, LETO A (o9oo)

BESEDE ZA SRCE

4. ADVENTNA NEDELJA, LETO A (o843)

BESEDE ZA SRCE

SREDA 3. ADVENTNEGA TEDNA, 14. DECEMBER, PRAZNIK (o839)

BESEDE ZA SRCE

ČETRTEK 2. ADVENTNEGA TEDNA, 8. DECEMBER, PRAZNIK (o833)

BESEDE ZA SRCE

5. NEDELJA MED LETOM, LETO C (o758)

BESEDE ZA SRCE

2. ADVENTNA NEDELJA, LETO C (o745)

BESEDE ZA SRCE

16. NEDELJA MED LETOM, LETO B (o714)

BESEDE ZA SRCE

2. NEDELJA PO BOŽIČU (o656)

BESEDE ZA SRCE

4. ADVENTNA NEDELJA, LETO A (o572)

BESEDE ZA SRCE