TOLIKO SKRBI

TOLIKO SKRBI

Nekoč sem vprašala dobro, sveto gospo: »Katera je bila zjutraj vaša prva misel?« Vprašala sem, ker sem bila prepričana, da je molila. Ona pa je odgovorila: »Razmišljam o tem, s čim bom danes nahranila otroke.« Bila je dobra gospa, vendar se je morala soočati s takimi skrbmi. Me tovrstnih skrbi nimamo.

NEZAŽELENI

NEZAŽELENI

Nikdar ne bom pozabila neke noči, ko je pozno zvečer, okrog polnoči, zazvonil zvonec v našem domu in ko sem šla dol odpret, je bil tam majhen otrok ves v solzah. Vprašala sem, kaj se je zgodilo. Rekel je: »Šel sem k očetu in ni me hotel, šel sem k materi in ni me hotela, ampak vem, da me boste hoteli vi. Prišel sem k vam.« Se vaš otrok počuti nezaželen, neljubljen?

ZANEMARJENI

ZANEMARJENI

Gobavost je res težka bolezen, vendar ni tako boleča, kot je izogibanje ljudi, nezaželenost, zanemarjenost, prepuščenost samemu sebi. Nikdar ne bom pozabila nekega dne. V enem od naših središč v Kalkuti smo priredili zabavo za naše gobavce, ko je vstal gospod, popolnoma prekrit in izmaličen zaradi gobavosti in dejal: »Kar nekaj časa nazaj sem bil med vodilnimi vladnimi uslužbenci. Imel sem vse. Kamorkoli sem šel, sem imel ljudi, ki so mi sledili. Ko pa sem zbolel, sem se moral umakniti. Umakniti, da bi obvaroval svojo družino, da bi obvaroval hčerke in sinove pred nezaželenostjo. Umaknil sem se in prišel na to stopnjo. Zdaj nimam nikogar. Nihče me ne ljubi. Nihče razen teh sester, ki so za nas žrtvovala svoja življenja, me noče.« In to je bolečina, ki jo občutijo naši ljudje. Nekdo, ki smo ga pobrale z ulice je rekel: »Na cesti sem živel kot žival, ampak umrl bom kot angel.« To je tisto, kar naši ljudje potrebujejo. Potrebujejo vaše roke, da jim strežejo in vaša srca, da jih ljubijo.

IZOGIBANJE

Izogibanje

Mislim, da je zelo težko razumeti, kaj pomeni osamljenost, dokler se z njo ne soočite in to velja tudi za tiste, ki govorijo o lakoti. Dokler lakote ne izkusijo na lastni koži, zelo težko razumejo bolečino lakote. Isto pri osamljenosti in občutkih biti nezaželen, neljubljen, zanemarjen. Kot na primer naši pacienti, ki se jim vsi izogibajo, gobavi, za približno 46.000 gobavih skrbimo me. Razmišljam več kot o bolezni sami, razmišljam [o] tej strašni osamljenosti, ko se jih vsakdo izogiba, ko vsi bežijo stran od njih. Mislim, da je to hujše od gobavosti same.