Nekaj prelepega za Boga
Ljubezen,
ki jo imamo za naše ljudi, je darilo, saj je Jezus rekel: »Karkoli storite
enemu od teh mojih najmanjših bratov, to ste storili Meni«[1]
Me smo z najmanjšimi ves čas. Ko ponudite kozarec vode, jo ponudite Jezusu.[2]
On jo terja... Spominjam se, ko smo zadnjič s ceste pobrali nekega moškega; bil
je poln črvov. Eno od sester sem vprašala: »Kako naj gre takšen v nebesa?«
Začele smo vleči črve [ven], enega po enega. Sestri sem povedala: »Bolje, da ga
zagrabiš pri ustih, da te ne ugrizne.« Odstranile smo vse. Vprašala sem:
»Želite dobiti od Boga takšen blagoslov, ki vas bo odvezal vseh grehov?« Nekaj
je prišlo na dan, sončni žarek, popolna radost. Zgodilo se mu je nekaj
duhovnega in je po petnajstih minutah, brez črvov, umrl – upam, da ni ostal
kakšen znotraj. Toliko smo jih tako pobrali z ulic. Ampak ena zelo lepa stvar:
brez tožb, brez besed, sprejel je. Lahko smo videle njegovo bolečino, vendar ni
izrekel niti ene tožbe. Verjetno je šel naravnost v nebesa. Sveti Peter je
rekel: »Kako je s tabo, ki si imel toliko črvov?« Ker se nikdar ni pritoževal,
si je zaslužil najboljše mesto. Nekaj lepega za Boga. Molite, da ne uničimo
Božjega dela – pomagati ljudem odstraniti njihove črve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar