ZAVEDANJE LASTNE NIČEVOSTI
Če
se soočimo z Bogom v molitvi in tišini, nam Bog spregovori. Takrat se zavemo,
da smo nič. Šele tako se zavemo svoje ničevosti, svoje praznosti, tega, da nas
lahko napolni samo Bog s samim Seboj. Ko postanemo polni Boga, potem lahko Bogu
dajemo. »Iz polnosti srca, usta spregovorijo.« In ko smo polni Boga, bomo vsa
naša dela opravili dobro – naredili jih bomo s celim srcem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar