PRVI GREH
Poslušnost
mora biti nekaj duhovnega, saj jo najdemo tudi v nebesih. Neposlušnost je bil
prvi greh; prav pred Bogom je Lucifer, najlepši angel – zavrnil podreditev,
zavrnil poslušnost, ne zaradi čistosti ali česa takega, ampak je rekel: »Ne bom
služil.« Ko je bil izgnan iz raja, se mu je zahotelo družbe in je šel do Adama
in Eve, ki jima je Bog povedal: »Jesta lahko od vseh dreves, od tega, od onega
in od tisočih dreves – v vrtu polnem čudovitih dreves.«[1] Potem je Bog rekel še
malenkost: »Ne jejta s tega drevesa.« Pravijo, da je bila jablana. Tam je
gotovo bilo precej jablan, vendar se prav tistega drevesa nista smela
dotakniti. Sledilo je nadaljevanje prvega greha – zavrnila sta poslušnost in
jedla prav tiste sadeže. Kadar nismo poslušni, je to nadaljevanje tega prvega
greha – ta prvi greh nas je naredil grešnike; zaradi tega prvega greha je
nagnjenje [grešnost] tu. S tem se moramo v sebi soočiti. Kot verniki poskušamo
to pokriti, narediti popravek tistega greha in zato sprejmemo zaobljubo
poslušnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar