VRLINA NASMEHA
Radost
je bistvena stvar v naši Družbi. Misijonarka ljubezni mora biti Misijonarka
veselja. Mora izžarevati radost vsakomur. Po tem znaku bo svet spoznal, da ste
Misijonarke ljubezni. Vsi na svetu vas vidijo, komentirajo in govorijo o
Misijonarkah ljubezni, ne zaradi tega kar počnejo, temveč ker so srečne, da
lahko opravljajo delo, ki ga opravljajo in živijo življenja, ki jih živijo. S
to radostjo nimam v mislih gromkega smeha in vreščanja, ne, to je varljivo in
lahko kaj prikriva. Z radostjo mislim na notranjo globino radosti v vas, v
vaših očeh, pogledu, na obrazu, v gibanju, dejanjih, urnosti itd. »Naj bo moje
veselje v vas,«[1] je rekel Jezus. Kaj
je to Jezusovo veselje? Je rezultat stalne zveze z Bogom, izpolnjevanja Očetove
volje. »Prišel sem, da bo moje veselje v vas, in da bo vaše veselje
dopolnjeno.«[2] Ta
radost je sad zveze z Bogom, življenja v bližini Boga. Življenje v Božji
prisotnosti nas polni z radostjo. Bog je radost. Da bi nam prinesel radost je
Jezus postal človek. Marija je prva sprejela Jezusa: »Moj duh se raduje v Bogu,
mojem Odrešeniku.«[3] Dete v
Elizabetinem trebuhu je brcnilo od radosti, ker je Marija prinesla k njim
Jezusa.[4]
Istega Jezusa, ki ga prejemamo pri svetem obhajilu – tu ni nobene razlike. Smo
danes pohitele, da bi Ga dale ubogim? So se ubogi razveselili, ko so nas danes
videli? So bili zaradi nas srečnejši? So zaradi tega, ker so prišli v stik z
nami postali boljši ljudje? Jim dajemo živečega Boga?
Ni komentarjev:
Objavite komentar