BREZPOGOJNO ZAUPANJE
Jezus
je tako popolnoma zaupal Svojemu Očetu, da Mu je zaupal celo Svoje življenje in
nalogo, za katero je bil poslan [v roke Svojega
Očeta]. Vedel je, da bo Oče prinesel odrešitev, ne glede na popoln
polom. Za vso človeško pamet je križanje popoln polom. Jezusovo zaupanje je brezpogojno.
Sprejel je, da bo postal človek, kakor mi, v vsem, razen v grehu. Mi se ne
zavedamo, kaj pomeni: »On, ki je bil bogat, je postal ubog.«[1]
On, ki je »Bog od Boga, Luč iz Luči, rojen, ne ustvarjen, eno z Očetom, po
katerem je bilo vse ustvarjeno ... rojen iz device Marije.« Stvarnik je
odločil, da postane bitje, eden od nas, tak kot mi, odvisen od drugih, lačen
hrane, potreben oblačil, žejen, da poteši Svojo žejo, počitka potreben,
utrujen, kot mi... Eden z nami v vseh stvareh: Zakaj? Ker nas ljubi z
brezpogojnim zaupanjem v Očeta. Izbral je, da bo rojen od žene, od device
Marije, da bo prevzel človeško meso in kri. »Da bo živel v Nazaretu.«[2]
»Lahko iz Nazareta pride kaj dobrega?« je spraševal Natánael.[3]
Kristus je sprejel, da bo bival v tem popolnoma skromnem mestu, ki ni bilo na
dobrem glasu, da bo delal kot tesar. »Ni to sin Marije in Jožefa?«[4]
Veste, da Kristus v Nazaretu ni bil sprejet, ker je sprejel Marijo in Jožefa za
Svoja starša.[5] Njegovih
pridig niso sprejemali in so ga hoteli kamenjati, ker je trdil, da je Božji
sin.[6]
Odklanjali so ga. »Prišel je med Svoje in Njegovi Ga niso sprejeli.«[7]
Ni komentarjev:
Objavite komentar