KO JE KRIŽ TEŽAK
»…
popolno zaupanje v Njegovo Božjo previdnost v vseh naših potrebah…« Bolj ste mi
pomembni, kot trava, kot ptice.[1]
Zapomnite si te besede. Jaz sem bolj pomembna. Niti sonce niti luna ne moreta
sprejeti svetega obhajila – najsi sta še tako lepa, [jaz lahko.] Zame je
ustvaril sonce in luno, drevesa, ptice, vse zame. Če On lahko da Svoje lastno
telo, Svoje meso, kaj so vse te stvari v primerjavi s svetim obhajilom? V
Manili, ob dvanajsti postaji križevega pota, po molitvi ob dvanajsti postaji,
so zapeli »Ni večje ljubezni.« Želela bi, da to vi zapojete. Naučite se na
pamet. Ko je križ težak, pojte sami sebi. Prišel je čas, da pokažem večjo
ljubezen.
Biti
odvisen samo od Božje previdnosti - in lahko vam povem, da v vseh letih, v
katerih smo imeli opraviti s tisočerimi ljudmi, nikdar nismo bili prisiljeni
koga odsloviti, ker ne bi imeli. Vedno smo imeli. Nikdar nam ni bilo ljudem
treba reči: »Žal nam je, ne moremo vas sprejeti ali nimamo vam kaj dati.« Dobri
Bog je bil zmeraj tu. Ta Božja previdnost je bila najbolj čudovita živa
stvarnost te svobode, tega pripadanja Njemu, te ljubezni do Njega s celovito
ljubeznijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar