sobota, 6. april 2013

KO JE KRIŽ TEŽAK


KO JE KRIŽ TEŽAK

»… popolno zaupanje v Njegovo Božjo previdnost v vseh naših potrebah…« Bolj ste mi pomembni, kot trava, kot ptice.[1] Zapomnite si te besede. Jaz sem bolj pomembna. Niti sonce niti luna ne moreta sprejeti svetega obhajila – najsi sta še tako lepa, [jaz lahko.] Zame je ustvaril sonce in luno, drevesa, ptice, vse zame. Če On lahko da Svoje lastno telo, Svoje meso, kaj so vse te stvari v primerjavi s svetim obhajilom? V Manili, ob dvanajsti postaji križevega pota, po molitvi ob dvanajsti postaji, so zapeli »Ni večje ljubezni.« Želela bi, da to vi zapojete. Naučite se na pamet. Ko je križ težak, pojte sami sebi. Prišel je čas, da pokažem večjo ljubezen.


Biti odvisen samo od Božje previdnosti - in lahko vam povem, da v vseh letih, v katerih smo imeli opraviti s tisočerimi ljudmi, nikdar nismo bili prisiljeni koga odsloviti, ker ne bi imeli. Vedno smo imeli. Nikdar nam ni bilo ljudem treba reči: »Žal nam je, ne moremo vas sprejeti ali nimamo vam kaj dati.« Dobri Bog je bil zmeraj tu. Ta Božja previdnost je bila najbolj čudovita živa stvarnost te svobode, tega pripadanja Njemu, te ljubezni do Njega s celovito ljubeznijo.



[1] Prim. Lk 12,7.24.27.28.

Ni komentarjev: