POSLUŠNOST V VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU
Danes
imamo veliko razdrtih domov, ker ni več poslušnosti, predajanja drug drugemu –
med možem in ženo, starši in otroci. Z mladimi je toliko težav, ker želijo biti
svobodni in početi vse, kar se jim zahoče. Toliko težav je v naših skupnostih,
toliko nemirov, ker sestre želijo živeti kakor hočejo, na način, ki jim je
všeč. Dandanes mnogo vernih govori o potrebi po dialogu, »osebni svobodi,« kot
da bi bilo življenje v poslušnosti nekaj, kjer tega ni. Govorijo tudi o veliki
potrebi po »življenju v skupnosti« – vendar ne morete živeti življenja v
skupnosti brez predpostavljene, obstoj predpostavljene pa avtomatsko pomeni
poslušnost. V življenju v skupnosti potrebujemo nekoga, ki bo nadomesti Boga in
predpostavljeni je sredstvo, ki ga On uporablja, da izrazi Svojo voljo. Torej
ni »ona«, je »On«. Predpostavljena je kot svinčnik v Božji roki. Če ste prejele
pismo od predstojnice, ne boste gledale, katero znamko svinčnika je uporabila,
ali če je črnilo pravilno steklo, ali kakšne kakovosti je papir. Ne, zanimalo
vas bo sporočilo, ki ga je predstojnica poslala, kaj mi predstojnica sporoča.
Ob branju pisma želite vstopiti v moje misli, razumeti, kaj sem hotela
povedati. Isto velja za poslušnost. Želimo vedeti, kaj Bog želi in z dosledno
poslušnostjo ukazov nadrejene, razen greha, to popolnoma izpolnimo. Ne glejmo
na zaobljube kot na nekaj krutega. Dandanes se uveljavlja neka drža, da nima
smisla ostati veren, če enkrat izgubiš svobodo, da lahko počneš kar hočeš in
kakor hočeš. Verniki, ki tako govorijo, so izgubili tisto resnično svobodo, da
bi lahko živeli kot pravi verniki, in je bolje, da ostanejo zunaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar