JEZUSOVA POSLUŠNOST
Popolna
predaja Bogu je tisto, kar me naredi verno. Vrnimo se nazaj k našemu Gospodu in
naši Gospe: »Poslan sem od Očeta[1];
moj Oče je večji kot Jaz.«[2]
Jezusu ne bi bilo potrebno storiti tistega, kar je storil. On je Bogu enak: Bog
od Boga, Luč od Luči, in vendar je pristal da: bo ubogal, bo rojen, bo šel v
Nazaret. Sprejel je, da ga bodo postavljali sem ter tja. Ko Ga je veliki
duhovnik vprašal: »Povej nam, če si ti Kristus,«[3]
se je Jezus podredil in odgovoril. Vedel je, da bo Njegova podreditev pomenila
križanje, vendar se je popolnoma predal. Ali smo prišle sem, da bomo vse enake?
Prišle smo sem, da se popolnoma predamo, vendar namesto tega kar naprej
govorimo, da je predpostavljena rekla lepo ali osorno, da je ona črnka ali
belka. Jezus pa je vse ubogal, naj je šlo za Marijo, Jožefa ali Pilata.
V
evangeliju najdemo precej dokazov o Kristusovi poslušnosti. Če bi v duhu šli v
Nazaret, bi najprej slišali Marijin odgovor angelu: »Naj se mi zgodi po tvoji
besedi.«[4]
Potem beremo o Jezusu: »Šel je in jima je bil pokoren,«[5]
tesarju Jožefu in Mariji, ki je bila po človeški oceni preprosto vaško dekle.
Spet slišimo Jezusa reči: »Prišel sem izpolnit voljo Svojega Očeta, Njega, ki
Me je poslal.«[6] Med
Njegovim trpljenjem je slepo ubogal izvrševalce. Na Kristusovih primerih iz
evangelija moramo graditi našo pokornost.
Jezus,
kako je ubogal! Pred časom sem meditirala in je name napravilo močan vtis – 30
let je Jezus živel v hišici v Nazaretu, ob čiščenju,
pranju, kuhanju s svojo materjo, [počel] same običajne
stvari, tako običajne, da so ljudje pozneje govorili: »Kako to, da počne, kar
počne?« Bili so preprosto pretreseni. 30 let v hišici v Nazaretu, pravi ubožni
hiši, takšni, kot jih imajo nekatere naše družine, preproste – ne tri leta, ne
15 let: ista hišica, isto delo, isto mesto s svojo materjo in s svojim očetom.
Zares me je pretreslo, da je 30 let živel v takšni hišici. On, Stvarnik sveta,
živi Bog, ampak živel je življenje popolne pokorščine. Sestre, želim, da
razumete, kaj vam govorim. Ljubite poslušnost. Ne recite: »Moram ubogati« ampak
»Rada ubogam.« Tisti zvonček, »Rada ga poslušam,« moje delo, ki ga moram
opraviti, »Ljubim to opravilo.« Vedno »ljubim« ne pa »moram.« Vedno sem
pripravljena reči: »Ljubim.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar