ponedeljek, 31. januar 2011

CICORINO SELVATICO (o52)




DIVJA CIKORIJA

80 dag divje cikorije, 1 paprika, 2-3 stroki česna, 4 paradižniki, 2-3 listke mete, olje, sol.

Pokuhajte cikorijo v slani vreli vodi 5 minut. V ponvi popražite na malo olja česen in papriko, dodajte dobro ožeto cikorijo in na močnem ognju pražite 10 minut. Vsake toliko pomešajte. Pretlačite paradižnike skupaj z meto, dodajte v zelenjavo in dušite še nadaljnjih 15 minut. Zelenjavo postrezite na popečenih kruhkih, ki ste jih poprej zdrgnili s česnom. Dodajte še kakšno kapljo olja.

nedelja, 30. januar 2011

CAVOLO ROSSO ALLA SICILIANA (o51)




RDEČE ZELJE PO SICILIJANSKO

Glava rdečega zelja pribl. 1 kg, 10 dag črnih oliv, 1 žlica kaper, malo jabolčnega kisa, olje, sol.

Olupite zelje in ga naribajte ali na tenko narežite. V posodi segrejte malo olja, dodajte zelje, solite, nabrizgajte malo jabolčnega kisa in po potrebi dodajte malo vode. Pred koncem kuhanja dodajte še črne olive in na kolobarje narezane kapre.


sobota, 29. januar 2011

CAVOLO E PATATE AL FORNO ALLA TEDESCA (o5o)





ZELJE IN KROMPIR V PEČICI PO NEMŠKO



Zeljna glava pribl. 1 kg, 3 srednje veliki krompirji, 10 dag dimljene pancete, malo mleka, muškatni orešček, 2 žlici olja, sol.

Olupite zelje in ga naribajte ali na tenko narežite. Panceto narežite na kockice in jo v ponvi brez dodajanja druge maščobe popecite dokler ne zarumeni.  Dodajte naribano zelje in ga rahlo podušite, dodajte sol, muškatni orešček in zalijte z jušno osnovo, da je komaj pokrito. Kuhajte na zmernem ognju. Istočasno pripravite krompirjev pire.  Z maslom premažite ognjevarno posodo, na dno razporedite zelje, čezenj pa krompirjev pire. Dodajte po vrhu malo olja in gratinirajte v pečici pribl. 10 min.


petek, 28. januar 2011

CAVOLO CAPPUCCIO BRASATO (o49)




ZELJNA GLAVA PEČENA V KRUŠNI PEČI

Zeljna glava pribl. 1 kg, 10 dag narezane pancete, 2 korenja, 1 čebula, 1 nageljnova žbica, 1 šopek timijana in lovora, sol.

Olupite zelje, operite in razrežite na kose. Polovico pancete razporedite v lončen pekač, dodajte na kose narezano korenje, nageljnovo žbico, šopek začimb in liste zelja. Pokrijte s preostankom pancete, dodajte kozarec vode in pecite na zmerni temperaturi. Odstavite iz pečice, odstranite šopek začimb in postrezite.

četrtek, 27. januar 2011

CAVOLO AL FORNO (o48)





ZELJE V PEČICI

Zeljna glava pribl. 1 kg, 2 lepa korenja, 1 velika čebula, 5 dag pancete, olje, sol.

V globok pekač zložite korenje, čebulo in panceto narezano na lističe. Na to naložiti zelje, narezano na kosce, zmerno soliti in zaliti z oljem ter malo olja. Dobro pokriti posodo s pokrovom ali z aluminijasto folijo. Na zmerni vročini peči 1 uro. 

sreda, 26. januar 2011

CAVOLO ALLA CASALINGA (o47)





ZELJE PO DOMAČE

Zeljna glava pribl. 1 kg, 10 dag kuhan pršut, 1 čebula, olje, sol.

Olupite zelje in ga razrežite na rezine. Premešajte pršut s čebulo, pretresite v ponev in z dodatkom malo olja pražite, da se osveži in postekleni. Dodajte narezano zelje, malo premešajte, dodajte kozarec vode in solite. Kuhajte v pokriti posodi na zmernem ognju.

torek, 25. januar 2011

CAVOLINI DI BRUXELLES GRATINATI (o46)






GRATINIRAN BRSTIČNI OHROVT

1 kg brstičnega ohrovta, 4 dcl bešamel omake1 4 žlice ribanega sira, 1 oreh masla, sol.

Dobro operite brstični ohrovt, skuhajte2 in odcedite. Zložite v pekač. Prekrijte z bešamel omako in potresite z ribanim sirom. Po želji lahko zabelite z malo olja. Postavite v vročo pečico in pustite, dokler skorjica ne pozlati.
1 glej str. 75 ''Bešamel omaka''
2 glej str. 12 ''Kuhanje zelenjave''
Važno: isto gratiniranje se lahko naredi tudi z drugo zelenjavo: cvetačo, koromačem, artičokami, osatom, korenjem, bučkami, špinačo...






SLOVARČEK:
cavolo rapa: koleraba
cavolo cappuccio: glavnato zelje (zelje v glavah)
Cavolo di Bruxelles: varietà a fusto alto (visokostebelna varianta) su cui si sviluppano germogli commestibili (užitni poganjki) simili a piccole palle.

cardo: osat (rastl.)
carduccio: sadika artičoke



ponedeljek, 24. januar 2011

CAVOLFIORE TRIFOLATO (o45)




PRAŽENA CVETAČA

Glej stran 13 ''Praženje zelenjave''

nedelja, 23. januar 2011

CAVOLFIORE GRATINATO (o44)



GRATINIRANA CVETAČA


1 cvetača pribl. 1 kg, 50 g ribanega sira Gruyer, bešamel omaka.

Skuhajte2 cvetačo ''al dente''. Narezite jo na kosce. V namaščen pekač nanesite tenak sloj bešamela, zložite nanjo cvetačo in pokrijte z ostankom bešamela. Potresite po vrhu z Gruyerjem in gratinitajte v vroči pečici.
1 Glej str. 75 ''Bešamel omaka''
2 Glej str. 12 ''Kuhanje zelenjave''



ñ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃ ̃

MALO DALJŠI SLOVAR:

1. gratinare: cuocere al gratin (kuhati po načinu 'gratin'      
gratin: nome francese per 'crosta'; al gratin: modo di cuocere al forno carni, pesce, verdure,
pasta, si che facciano una bella crosta croccante e dorata


2. groviera: švicarski sir
grattugiare: (na)strgati
ALI
grattare: praskati, drgniti, strgati
grattata: praskanje
grattare gli orecchi: laskati se
grattare il corpo alla cicala (škržat): izbezati iz molka
grattarsi la pancia: lenariti :) malce za hec :)

3. prezzemolo: peteršilj


4. alloro: lovor


5. peperone: paprika

6. spicchio: česnov strok; krhelj = košček suhega sadja; reženj = rezina; rogelj = oba dela vil ali vilam podobnim pripomočkom s katerimi nabadamo


7. besciamella: salsa a base di farina cotta in latte e burro  
ETIMOLOGIA: dal franc. (sauce à la) Béchamel, che prende il nome da un maggiordomo di
Re Sole.
 

-----------------------

GRATINIRATI pomeni jed pri močnem zgornjem ognju v pečici ali pod žarom prepeči, da zgornja plast porjavi. Pred tem jed potresemo z nastrganim sirom ali krušnimi drobtinami. Nizke ponve ali sklede za narastke omogočajo močno skorjo.

sobota, 22. januar 2011

CAROTE TRIFOLATE (o43)




PRAŽENO KORENJE

Korenje je za dušenje zelo primerno.
Glej stran 13 ''Praženje zelenjave''

petek, 21. januar 2011

CAROTE ALLA PANNA (o42)




KORENJE S SMETANO

800 g mladega korenja, kak listič mete, kozarec sveže smetane, olje, sol.

Narežite korenje in ga podpražite1 Ob koncu praženja dodajte smetano in še malo pomešajte na ognju. Stresite korenje v skledo, potresite z narezano meto in toplo postrezite.
1 Glej str. 13 ''Praženje zelenjave''

četrtek, 20. januar 2011

CARCIOFI TRIFOLATI (o41)




PRAŽENE ARTIČOKE

Glej stran 13 ''Praženje zelenjave''

sreda, 19. januar 2011

CARCIOFI ALLA ROMANA (o4o)




ARTIČOKE PO RIMSKO

4 velike artičoke, 2 stroka česna, nekaj listov mete, 2 žlici drobtin, olje, sol.


Dobro oluščite artičoke, ohranite mehkejši del stebla. Pražite metine liste s česnom in vmešajte drobtine, 2-3 žlice olja in sol. Zmes razporedite v notranjost artičok, ki ste jih prej rahlo solili. Razporedite jih v posodo, ki je dovolj ozka, da lahko stojijo na mestu. Do polovice jih zalijte z vodo, prelijte z malo olja in kuhajte na zmernem ognju v pokriti posodi. Proti koncu kuhe odstranite pokrov in pustite, da ostanek tekočine izpari. 

torek, 18. januar 2011

CARCIOFI ALLA CASALINGA (o39)




ARTIČOKE PO DOMAČE


4 artičoke, 200 g graha, 1 glavica solate, 1 čebula, olje, sol.

Pražite čebulo v ponvi v malo olja dokler ne zarumeni. Oluščite artičoke in ohranite mehke dele stebla. Narežite na majhne kosce in odstranite trnje. Zložite v ponev in ob mešanju solite ter začinite. Po 15 minutah dodajte narezano solato in grah ter dodajte malo vode. Pokuhajte na zmernem ognju. Dodajte malo surovega olja. 

ponedeljek, 17. januar 2011

CARCIOFI AL FORNO (o38)




ARTIČOKE V PEČICI

4 artičoke, 1 limona, majaron, olje, sol.

Dobro oluščite jedra artičok in jih narežite na tenke krhlje. Na hitro jih vrzite v hladno vodo z dodanim limoninim sokom; odcedite. Zložite jih v posodo za pečenje, dodajte malo olja in malo posolite. Povrhu potresite s pošteno količino majarona. Pokrite posodo s pokrovom ali z aluminijasto folijo. Pecite 30 minut na zmerni temperaturi (180°C). Artičoke naj postanejo komaj mehke. Izvlecite iz pečice, zabelite z malo surovega olja in postrezite. 

nedelja, 16. januar 2011

BROCCOLETTI ALLA NAPOLETANA (o37)




BROKOLI PO NAPOLITANSKO

1 kg zelenega brokolija, 2 sveža paradižnika, 3 slani inčuni, kozarec belega vina, 2 stroka česna, 2 žlici olja

Očistite brokoli, odstranite robove zelenih listov in trd stržen. V ponev vlijte malo olja in dodajte strti česen. Dušite1 ob mešanju. Dodajte narezane inčune, paradižnika in brokoli narezan na koščke. Zalijte z vinom in solite samo, če je potrebno (inčuni so slani). Kuhajte 15 minut na živem ognju – brokoli naj bo kuhan al dente. Zabelite s surovim oljem in postrezite.
1 Glej str. 13 ''Praženje zelenjave''

sobota, 15. januar 2011

BIETE AL POMODORO (o36)





BLITVA S PARADIŽNIKOM

1 kg blitve, paradižnikova omaka, česen, bazilika, olje, sol.

Oprano blitvo kuhajte neposredno v paradižnikovi omaki.1 Solite. Proti koncu kuhanja (približno 5 minut), dodajte baziliko, strti česen in surovo olje.
1 Glej stran 75 ''Preprosta paradižnikova omaka'''



SLOVARČEK:
bietola o bieta: Varietà di barbabietola da orto, le cui foglie hanno coste fogliari bianche larghe e carnose, commestibili. (listi rdeče pese)
barbabietola: 1. Pianta erbacea delle centrospermali con grandi foglie e grossa radice carnosa commestibile / 2. La radice commestibile della barbabietola da orto, di colore rosso cupo e sapore dolciastro (užitna korenina rdeče pese)
barbabietola da zucchero: barbabietola dalla cui radice si estrae lo zucchero (sladkorna pesa)

petek, 14. januar 2011

ASPARAGI CON "VINAIGRETTE" (o35)




RECEPTI Z ZELENJAVO


ŠPARGLJI Z VINAIGRETTE KISLO POLIVKO

1 kg špargljev, olje, jabolčni kis, česen, peteršilj, sol.

Podušite šparglje1 Pripravite vinaigrette polivko2 Malo jo pretresite. Postrezite šparglje na ovalni krožnik in polivko v skodelico za polivanje. Šparglje vsak zabeli na lastnem krožniku.
1 Glej str. 12 ''Kuhanje zelenjave''
2 Glej str. 77 ''Vinaigrette''

četrtek, 13. januar 2011

COME TRIFOLARE LE VERDURE (o34)





Praženje zelenjave ( krompir, korenje, jajčevci, repa, cvetača, koromač, zelje, čebula...)

V primerno veliko ponev vlijte majhno količino olja, dodajte narezano zelenjavo in pustite, da se na visokem ognju dobro prepraži. Ne sme se zažgati, zato pogosto premešajte (tako kot se meša solata) z dvema lesenima kuhalnicama. Soliti.
Znižajte ogenj in počasi pražite zelenjavo v njihovi sopari, dokler ne postekleni in se zmehča (ne zažge). Vodo dodajte samo preden se prične žgati. 

sreda, 12. januar 2011

COME LESSARE LE VERDURE (o33)






Kuhanje zelenjave (špinača, cikorija, zelje, brokoli...)

Da bi čim bolj ohranili okus, vitamine, mineralne soli in barvo je potrebno kuhati zelenjavo v velikih količinah vode.
Pošteno zavrite soljeno vodo.
Oprano, celo zelenjavo potopite v vodo.
Pokrijte s pokrovko, dokler spet ne prične vreti.
Preverite, da se vrenje ''veselo'' nadaljuje tudi brez pokrovke.
Na ta način:
se hlapljive snovi ne raztopijo v vodi, kar bi povzročilo, da bi zelenjava dobila grenak okus, zelenjave ne potemnijo, kuhanje je hitrejše in omogoča solem in vitaminom, da ostanejo v zelenjavi v čim večjih količinah.
Narežite zelenjavo na rezine, krhlje, kocke in zabelite.

torek, 11. januar 2011

COME MANTENERE FRESCHE LE VERDURE (o32)





Kako vzdrževati zelenjavo svežo

   Če je zelenjava zelo sveža jo je potrebno hraniti zavito v papir in ne v plastiko ter jo držati v manj hladnem delu hladilnika.
Ko je že utrujena, jo najprej dobro operite, ne puščajte je v vodi, temveč jo dobro odcedite, brez tlačenja listov. Čez nekaj časa se napnejo in pridobijo svež izgled.
V hladnejših deželah se lahko v kleteh ali shrambah pri temperaturi 3 da 4°C dolgo ohranijo zelenjave kot: por, korenje, zelena...

ponedeljek, 10. januar 2011

COME LAVARE LE VERDURE (o31)







Kako prati zelenjavo


Ker zelenjave rastejo v zemlji, obstaja zmerom nevarnost, da so umazana. Pred uporabo jih je zato potrebno dobro oprati, še posebej tiste, ki jih uživamo surove.
Preden zelenjavo operemo, jo olupimo in obrežemo tako, da ohranimo čim več zelenih listov, ki so še posebej bogati  z vitamini in mineralnimi solmi.
Pomembno je, da zelenjave ne režemo in lomimo med pranjem, saj so mnoge snovi, kot so minerali in vitamini vodotopni in se tako izperejo. Iz istega razloga ne puščajmo zelenjave namočene v vodi, razen v tropskih deželah, kjer jih je potrebno razkužiti.
Če tekoča pitna voda ni na voljo, jo operemo najmanj trikrat v pitni ali prevreti vodi.
V vročih deželah je možno, da so zelenjave okužene z jajčeci črvov ali drugih parazitov.
Da bi odstranili jajčeca je zelenjavo potrebno oprati v slani vodi (ena pest soli na 5 litrov vode). V takšni raztopini razpade albuminska plast, pod katero se nahajajo jajčeca. S spiranjem jih popolnoma odstranimo.
Bakterije, bakterije koli, plesni se lahko odstranijo s citronsko kislino (limona) ali s kisom. Potem, ko smo sprali zemljo, pustimo zelenjavo, še posebej zeleno listno, za 15 minut v raztopini 60 gramov citronske kisline v litru vode. Potem dobro speremo po tekočo vodo ali trikrat operemo v prevreti vodi.
Raztopino se lahko filtrira in uporabi še 3-4 krat.
Gomolje in zelenjavo v sadežih ( koren zelene, rumeno korenje, črni koren, kumarice, paprika, paradižnik...) se za 10 sekund potopi v vrelo vodo, tako, da bodo uničeni vsi mikroorganizmi, notranjost pa bo vseeno ostala surova.
Da bi preprečili vnetja zaradi amebe, je dovolj potopiti zelenjavo v raztopino 5 gramov natrijevega klorida na liter vode. Sprati v vreli vodi, da se sperejo vse sledi natrijevega klorida.
Teh pravil se je potrebno držati pri zelenjavi, ki se uživajo surova. Pri kuhani zelenjavi se mikroorganizmi uničijo med postopkom kuhanja.

nedelja, 9. januar 2011

LA CIPOLLA (o3o)





Čebula

Surova čebula deluje kot diuretik, pomaga nižati krvni tlak in odstranjuje urinsko kislino ter nivo glukoze v krvi. Kuhana čebula pomaga pri prebavi.
Zdravniki jo priporočajo, med drugim, pri revmi, artritisu, visokemu pritisku in sladkorno bolezni

sobota, 8. januar 2011

L'AGLIO (o29)







Česen

Česen ima na primer, dezinfekcijske in krepilne lastnosti, znižuje krvni tlak, deluje kot diuretik, ima ugodne vplive na arteriosklerozo...Ni pa vsem všeč okus in predvsem njegov vonj. Poglejmo, kako rešiti to težavo.
Za vonj na prstih: Ne luščite vsak strok, ko ga potrebujete. To lahko storite enkrat za več tednov: s prsti navlaženimi s sokom limone očistite več strokov. Stresite jih v kozarec in prekrijte z olivnim oljem, v katerem se odlično konzervirajo in so vedno pripravljeni za uporabo. Ko jih porabite, uporabite olje za zabelo solate ali paradižnikove omake in ponovno ponovite postopek.
Za zadah (še posebej za tiste, ki nimajo navade uživati česna): ko pripravite obrok z veliko česna ne pozabite na mizo ponuditi nekaj peteršilja ali zrn kave ki, če ju žvečite po obroku, odstranita zadah.

petek, 7. januar 2011

GLI AROMI (o28)






Začimbna zelenjava

Začimbni zelenjavi je potrebno posvetiti posebno pozornost. Za začimbne zelenjave so mišljene zelenjave, ki se običajno dodajajo v majhnih količinah in ki zaradi aromatičnih lastnostih hrani dajejo okus, izboljšujejo prebavo in presnovo. Začimbne zelenjave so bogate z vitamini in mineralnimi snovmi in skoraj imajo vse zdravilne lastnosti.
Včasih skoraj popolnoma izginejo iz kuhinje, kar še posebej velja za česen in čebulo. To ni prav, saj sta eden in drugi, razen tega da dajeta našim živilom okus , bogata s pomembnimi elementi za našo prehrano.




SLOVARČEK:
gli aromi: sostanze (materije, snovi) odorose (blago dišeč) usate per profumare o insaporire (začiniti) Questo descrizione solo in uso di parola 'aroma' plurale!


četrtek, 6. januar 2011

LE VERDURE (o27)





ZELENJAVE

Zelenjave so zelo dragoceno in nenadomestljivo živilo, saj vsebujejo vitamine in mineralne soli. Poleg tega imajo skoraj vse zelenjave zdravilne lastnosti in preprečujejo bolezni. Razen pri posebnih dietah je torej pomembno, da iz kuhinje ne izključimo nobene vrste zelenjave.
Pomembno je, da zelenjavo kupujemo, ko je sveža in v sezoni. Stara zelenjava ne izgubi le okusa, temveč tudi dobršen del hranilne vrednosti.

sreda, 5. januar 2011

PESI E MISURE (o26)




TEŽE IN MERE

Iz praktičnih razlogov se v kuhinji pogosto uporabljajo za mere: skodelica, žlica, pest, ščepec...
Ko je navedeno ena skodelica, je mišljena običajna skodelica za belo kavo, večja od kavne skodelice in odgovarja prostornini ¼ litra.

         1 skodelica moke odgovarja 110 gramom.
         1 skodelica sladkorja tehta 175 gramov.
         1 skodelica rozin tehta 150 gramov.

Ko je naveden 1 kozarec, je mišljen običajen kozarec za vino.

         1 kozarec za vino vsebuje 1dcl in ½.
         1 kozarček za žganje vsebuje ½ dl.


Ko je navedena žlica, je mišljena jušna žlica.

         1 zravnana žlica moke odgovarja 15 gramom.
         1 zravnana žlica ribanega sira vsebuje 10 gramov.

         1 pest ribanega sira odgovarja 30 gramov
         1 pest riža odgovarja 50 gramom.

         Za oreh masla je mišljeno 20 gramov.
         Za jajce masla je mišljeno 50-60 gramov.

Če količina sestavine ni navedena, je vedno mišljena majhna količina.

torek, 4. januar 2011

PROTEINE, GRASSI, ZUCCHERI E CALORIE NEI PIÙ COMUNI ALIMENTI(o25)






BELJAKOVINE, SLADKORJI IN KALORIJE
V NAJBOLJ SPLOŠNIH ŽIVILIH


Mleko




Kozje mleko
3,4
4,1
4,7
68,8
Kravje mleko
3,5
3,5
4,6
63,5
Posneto kravje mleko
3,6
0,4
5,1
38,6





Mlečni izdelki in siri




Mehki siri (Bel paese)
21,7
24,9
0
311,5
Ementalec
28,5
30,6
0
390,7
Kremasti (mozzarella)
27,3
24,4
1,7
337,6
Fontina (Gauda)
29
31,4
0
399,8
Gorgonzola
22,2
29,5
2,3
363
Grana, parmezan
35,5
24,5
0
366,9
Gruyere
30,7
30,7
0
400,8
Mascarpone
7,6
47
0
445,6
Sveža kravja skuta
23,1
16,6
4
286,3
Stracchino
22,1
26,4
0
326,4





Jajca




Eno jajce pribl. 60g
7,5
6,2
0
88
Kokošji beljak
10,8
0
0
50
Kokošji rumenjak
16,3
31
0
361,4





Sveže meso




Jagnjetina
13,3
1,4
0
69,7
Govedina (nemastna brez kosti)
19
2,2
0
100,4
Polmastno meso
17,6
4,5
0
116,2
Mastno meso
14,2
24,9
0
285,3
Svinjina (nemastna brez kosti)
20,6
3,1
0
115,8
Polmastno meso
14,1
18,1
0
223,6
Mastno meso
12,2
31,4
0
335,1
Zajec (nemastno meso)
17,2
1,2
0
84,3
Piščanec
11,4
8,3
0
121,8
Puran
18,5
6,4
0
136,6





Drobovina




Goveji možgani
9,8
12,7
0
156,6
Goveja jetra
21,3
3,6
4,5
141,6
Svinjska jetra
22,8
4,8
0,3
142
Telečja jetra
20,7
5
0,6
136
Goveji jezik
17,1
18
0
253,4





Konzervirano in sušeno meso




Mortadela
23,4
29,6
0
367,2
Svinjska panceta
7,6
56,4
0,5
543
Pršut
20,5
45,6
0,6
500,7
Dimljen kuhan pršut
21,2
36,4
0,7
421,8
Salama s svinjskim in gov. mesom
24,7
39,4
0
460,4
Svinjska klobasa
14
30,2
2,3
334,3

Sveža riba




Svež oslič
10,6
2
0,6
66
Romb
8,6
0,7
0,7
51,2
Tunina fileti
19,3
3,9
0,6
120
Postrv
7,1
1,5
0
44,2





Konzervirana riba




Fileti inčunov v olju (odcejeni)
17,6
8
3

Tunina v olju (odcejena)
26
10,1
1,7






Kruh, testenine, moke in




Izdelki iz moke




Keksi običajni soljeni
9,2
9,8
70,9
411,9
Moka tip 500
10,7
1,2
73,9
357,3
Ovseni kosmiči
14,2
7,4
68,2
389,9
Koruzni kosmiči
8,1
0,4
85
385
Grisini
12,3
6,2
71,4
395,5
Kruh iz polnovredne moke
9,3
2,6
47,5
255,1
Testenine
9,9
1,2
75,3
359,2
Testenine z jajcem
14,9
3,2
68,4
408,5
Riž
6,9
0,8
79,1
361,7
Zdrob
10,8
0,8
75,8
362,4





Vrtnine in zelenjava




Česen
3,6
0
18
79
Šparglji
0,9
0,1
1,1
6,8
Blitva
1,7
0,2
4,6
24,1
Brokoli
3,2
0,1
5,9
24,6
Korenje
1
0,2
8,4
36,4
Cvetača
2,1
0,2
3,5
12,6
Zelja presna
1,1
0,1
3,9
17,2
Kumarice
0,7
0,1
2,7
13,1
Mlada čebula
0,3
0,1
2,5
11,5
Stročji fižol
2
0,2
4
21,3
Koromač
0,6
0
1,7
7,8
Jajčevci
1,2
0,2
4,7
21,2
Krompir 6 mesečni
1,7
0,1
16,2
70,8
Paprika
0,4
0,1
3,4
14
Paradižnik
0,7
0,3
4,5
20,8
Por
0,9
0,1
4,4
18,2
Peteršilj
3,7
1
9
49,5
Repa
0,9
0,2
6,2
27,8
Špinača
2,2
0,2
2
14,4
Bučke
2,2
0,1
2,9
16,5

Stročnice




Stročji fižol
5,9
0,8
13,6
82,6
Stročji grah
3
0,2
8
44,4
Čičerika
19,4
5
60,6
355,5
Fižol sušeni
23,6
2,5
57,6
337
Leča
22,4
2,5
60,5
345,3
Grah sušeni
18,6
3,8
61,8
348,1





Sadje




Marelice
0,4
0,2
9,4
36,8
Ananas
0,2
0,1
4,4
47,3
Pomaranče
0,7
0,1
7,9
32
Banane
0,9
0,3
14,3
56,6
Češnje
0,8
0,4
11,1
45,6
Lubenice
0,2
0,1
2,4
9,9
Datlji suhi
1,9
0,5
65,8
247,8
Fige sveže
0,9
0,3
13,5
54,2
Fige suhe
4
1,2
68,4
269,7
Jagode
0,8
0,5
8
35,3
Kaki
0,6
0,1
14,9
56,5
Limone
0,3
0,3
6
20
Mandarine
0,5
0,2
6,6
27,2
Rdeča jabolka
0,1
0,3
10,5
41
Praženi ameriški oreščki
18,6
30,5
16,3
376,2
Orehi
7
29,1
3,1
280,9
Sicilske olive konzervirane
1,6
24
5
164
Hruške
0,3
0,4
15,3
59,1
Breskve
0,7
0,2
10,6
42,2
Grenivke
0,4
0,2
6,3
22,6
Slive
0,5
0,1
14,6
55,7
Suhe slive
2
0,5
60,4
228,4
Grozdje
0,2
0,4
13,8
49,6
Rozine
2,3
0,5
71,2
268,2





Maščobe za zabelo




Maslo
0,8
83,4
0,4
738,5
Loj
3
84
0
770,5
Margarina
0,6
83,5
0,4
742,3
Olivno olje
0
99
0
875,2
Semensko olje (arašidovo)
0
100
0
884
Svinjska mast
0
100
0
884





Različna živila




Mlečna čokolada
9
29,5
54,5
563
Jušna kocka pribl. 4g
28,3
3,1
0
153,2
Med
0,8
0
74,6
277,3
Gorčica
4,5
0,2
62,2
257,3
Pomarančni sok
0,8
0,2
11
44
Limonin sok
0,4
0,2
7,7
24
Sladkor
0
0
99,5
385
Pivo alk. 4%
0,4
0
2,7
40,2
Vino alk. 10%
0
0
1,5
76