ŽUPNIJE HRUŠICA, PODGRAD IN GOLAC

ŽUPNIJE HRUŠICA, PODGRAD IN GOLAC.

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ. ŠKOFIJA KOPER.

Prisrčen pozdrav iz koprskega studia radia Ognjišče, spoštovane poslušalke in poslušalci. V današnji oddaji Iz življenja naših župnij vam bomo predstavili kar tri župnije in sicer župnijo Hrušica, Podgrad in Golac. Vse tri župnije upravljata tamkajšnji župnik gospod Ivan Furlan, ki je zdajle tukaj z mano v našem koprskem studiu. Lepo pozdravljeni.    

Hvala.

Z Vami pa so prišli tudi Vaši sodelavci in sodelavke, Majda Zidar, Bernard Baša, Liljana Stipančič, Marko Čeh in Marjetka Kresevič. Pa še nekaj prav posebnega za današnjo oddajo, prišel je tudi župnijski pevski zbor iz Podgrada, tako da bo v današnji oddaji tudi glasbena oprema prav originalna. Že zdaj so verjetno poslušalci ugotovili, da bomo kar težko povedali vse, kar bi se dalo o vaših treh župnijah povedati, zato Vas gospod župnik kar prosim, da začnete s predstavitvijo.

Vse te naštete župnije se nahajajo v Brkinih in delno tudi v Čičariji, vse skupaj v Koprski škofiji. Začnemo z župnijo Hrušica, ki je pražupnija in je bila ustanovljena leta 1394 in ima danes sedemsto petnajst prebivalcev ter naslednje cerkve: najprej župnijska cerkev svetega Krizogona v Hrušici, ta cerkev je bila zgrajena leta 1647, toda gotski prezbiterij je precej starejši, v zadnjem času leta 2008 smo naredili nov oltar proti ljudstvu in ambon po načrtu arhitekta Kvaternika. Za to prenovo je darovala gospa Možina, Ivanka iz Podbež, da se po njeni smrti darujejo na tem oltarju maše zadnjo in za njene sorodnike. Maša v nedeljah je v Hrušici ob devetih trideset, Hrušica ima tudi naslednje podružnice. Podružnica svetega Vida v Hrušici, cerkev Gospodovega oznanjenja v Obrovu, cerkev svetega Janeza Evangelista v Javorju, cerkev svete Marije Magdalene v Podbežah in cerkev svetega Mihaela v Malih Ločah. Vse te podružnice so pa iz 17. stoletja. Župnija Podgrad je bila ustanovljena leta 1938, do takrat je spadala pod župnijo Hrušico in ima sedaj devetsto dvajset prebivalcev in naslednje cerkve: glavna cerkev je župnijska cerkev svetih bratov Cirila in Metoda v Podgradu. V tej cerkvi je ob nedeljah maša ob enajsti uri. Podružnice so naslednje: sveti Jakob v Podgradu, sveti Jožef na Starodu, cerkev svetega Pavla na Starodu, ki je tudi pokopališka, cerkev svetega Martina v Sabonjah, cerkev svetega Roka v Račicah, v Podgradu pa imamo v župnišču še kapelo Fatimske Matere Božje, ki smo jo v zadnjem času obnovili in sem prinese tudi kip osebno iz Fatime, da še bolj doživljamo Fatimsko Mater Božjo. Naslednja župnija je župnija Golac, ki je bila ustanovljena 1788, prej je spadala ta župnija pod Hrušico, verjetno je to najmanjša župnija v Sloveniji, saj ima mogoče šestdeset prebivalcev. Glavna cerkev je župnijska cerkev svetega Nikolaja na Golcu, potem pa imamo še pokopališko cerkev svetega Kancijana na Golcu, v kateri pa ni bilo že petindvajset let maše in podružno cerkev svetega Antona Padovanskega v Poljanah. 

ŽUPNIJA V OČEH DOMAČEGA ŽUPNIKA.

Ko ste naštevali vse te cerkve, gospod Furlan, se mi je zdelo, kako pa jih sploh utegne vse obiskati, toliko kot jih je, ampak Vam, zgleda, to ni prav nič težko zaradi tega, ker imate vse te cerkve radi in kolikor vem, ste jim namenili oziroma napisali tudi eno tako pesem, v kateri vsako od njih posebej omenjate. Pa bi jo mogoče kar prebrali.

Z veseljem. V naslednji pesmi sem strnil vsa ta praznovanja zavetnikov naših cerkva. Našim dragim cerkvam in župljanom Hrušice, Podgrada in Holca. Na mojem področju petnajst cerkva stoji, moja duša se vseh teh biserov veseli, vsaka cerkev ima svoj čar in zgodovino in so okras in lepota za našo domovino. Vse so pripravne za poroko in praznovanje, to dajem vam vsem župljanom na znanje. Naši predniki so zanje čas in denar darovali, da bi jih Bog in svetniki pred vsem hudim varovali. Naša dolžnost je, da to dediščino ohranimo, Mater Božjo in vse zavetnike pa prosimo: Blagoslovite naše kraje, deželo in naš rod, naj nas Božji blagoslov spremlja povsod. Te cerkvice so naši prelepi romarski kraji, v današnjem hrupnem svetu oaze miru in gaji. Tukaj se naužijemo novih življenjskih moči, dokler naša duša še na tem svetu živi. Dragi župljani, romarji in dobrotniki vsi, ki tukaj bivate ali ste od drugod prišli, vaše delo, darove in ljubezen do Božje hiše, sveti Peter v Božjo kroniko v nebesih piše. Vsaka župnija svoje svetnike praznuje, verno ljudstvo se vsako leto zelo raduje. Ko je žegnanje, šagra, opasilo ali shod takrat pridejo ljudje od vsepovsod. Po novem letu je praznovanje apostola Pavla, na Starodu obhajamo spreobrnjenje svetega Savla. Takrat praznuje Studena gora, Pavlica in Starod, huda zima pa pritiska za naš Bogomolni narod. Sveti Jožef je naslednje praznovanje, ko je na Starodu velikonočno praznovanje. Vsi se pripravljamo na praznovanje Velike noči, sveti Jožef nam daj dobrih nasvetov in moči. Poljane so v Čičariji vasica zelo mala, ki so v preteklosti Antona in Uršulo izbrala, pred poletjem praznujemo Antona svetnika, na Portugalskem in v Italiji poznanega lika. V središču Hrušice lepa cerkvica stoji, o vernosti domačinov nam jasno govori, sveti Vid skoraj začetek poletja naznanja, ko se košnja in trava na poljih pospravlja. Podgrajski cerkvi sta sveti Ciril in Metod, prosita za naš slovenski in domači rod. Zato smo cerkev z muko popravili in obnovili, da se lahko v njo zatečemo v hudi sili. V Javorju je Janeza evangelist, svetnik, za vse domačine še posebej priprošnjik. Goduje decembra, praznujemo ga poleti, ko je potrebno travo in žito na njivah požeti. Glavni zavetnik v Hrušici je sveti Krizogon, praznovanje svete Marine naznanja veliki zvon. Sveta Marina ali Marjeta je kmečki svetnik, za vse župljane, vernike pri Bogu priprošnjik. V Podbežah Marijo Magdaleno častijo, zgledno urejene vasi in cerkve se veselijo, pred pustom je še zimski shod ali opasilo, poleti pa Marija Magdalena, prosi za nas milo. Sveti Jakob apostol, zavetnik klobučarjev, romarjev, popotnikov, kmetov in mornarjev, naši predniki so ga pred štirimi stoletji izbrali in so nam ga v zgled kot priprošnjika dali. V Obrovu na čast Mariji cerkev stoji, vsak domačin za Veliki Šmaren domov prihiti, po maši sledi ples in zabave, raznovrstne potice, pijače in razne dobrote prvovrstne. Sveti Rok v Račicah in v cerkvi kraljuje, vsem prebivalcem in gostom gospoduje, domačini ga prosite za zdravje pri živini in ljudeh, Bog varuj vsega hudega vaščanov in župljanov vseh. Nadangel Mihael gospoduje v Malih Ločah, v septembru je njegov praznik po vseh kočah. Sveti Mihael je borec proti satanu in zmaju, ki bo zmagal po vsem svetu in v našem kraju. V Sabonjah so predniki zbrali svetega Martina, ko se v vinorodnih krajih pokušava nova vina, sveti Martin prinaša navadno Martinovo poletje, takrat se v ozračju začuti sonce in njegovo gretje. Na Golcu so predniki izbrali svetega Nikolaja, na pokopališki cerkev pa svetega Kancijana Maja. Toda sveti Simon je najbolj priljubljen svetnik, ker tukaj živijo gozdarji, je njihov priprošnjik. Ko praznuje določena cerkev opasilo ali shod, vključimo vse domače, ki imajo rojstni dan ali god, vsakemu posebej voščim zdravje, srečo vsepovsod, naj vam milost in Božji blagoslov deli naš Gospod. Nekateri obhajate tudi obletnice porok, želim vam, da dočakate skupen jubilej visok. Na cerkev, na Boga in na mašo nikoli ne pozabimo, končno se z Bogom, z Marijo in svetniki veselimo.

Ja, to je bil šopek petnajstih cerkva, kolikor jih premorejo župnije Hrušica, Podgrad in Golac. Rekla pa sem že na začetku, da je z vami prišel k nam v Koper tudi župnijski zbor iz Podgrada in dajmo zdajle prisluhniti eni od pesmi, ki jih je zapel, in sicer pesmi iz Binkoštne dvorane V srcu Brezmadežne Marije.

(pesem)

Slišali smo, kako je Podgrajski pevski zbor zapel pesem V srcu Brezmadežne Marije. Gospa Majda Zidar, nam lahko poveste kaj več o tem zboru.

Ja, tradicija petja je v Podgradu znana tudi še pred ustanovitvijo našega mešanega, cerkvenega pevskega zbora Podgrad, saj je v Podgradu že pred precej leti deloval velik pevski zbor, ki ga je vodil pokojni gospod Anton De Mojzes, in v tem zboru je že pelo precej naših pevcev. Ponovno pa je petje v Podgradu zaživelo jeseni leta 1988, ko se je v Podgrad preselil gospod Stanko Čeh, ki je s svojo veliko voljo in veseljem do petja, kmalu izbral okrog sebe skoraj vse sedanje člane pevskega zbora in nas vodi še danes. Prva sestava zbora je pritegnila tudi nekaj mladih pevcev in organistov, ki so še dodatno pomagali dvigniti nivo petja. Ob rednih tedenskih vajah smo napredovali in osvajali vedno nove pesmi, tako da smo poleg petja v domači cerkvi kmalu osvoji tudi veliko drugih pesmi za razne druge priložnosti. Peli smo na občinskih revijah pevskih zborov, na Božičnih koncertih, koncertih za Karitas, proslavah v Podgradu pa tudi širše. Zaradi takšnih in drugačnih razlogov, pa se članstvo zbora zelo ne povečuje, ker mladi pevci po končanem šolanju v osnovni šoli, odhajajo v druge kraje, Zelo pa smo jih veseli, ko se ob praznikih vračajo domov in se nam pridružijo. Hvaležni in veseli smo za vsakega novega pevca. Pravijo, da kdor poje, dobro misli in tudi pravijo, in drži, da cerkveni pevci, dvakrat molijo, ko prepevajo in prav molitve smo v današnjih časih vsi zelo potrebni. Ob tej priliki bi se pevci radi zahvalili našemu pevovodji gospodu Stanku Čeh za njegovo vsestransko voljo in zagnanost, pa tudi vsem župnikom, ki smo jih imeli v času našega delovanja, to je zadnjih dobrih dvajset let, predvsem pa sedanjemu župniku gospodu Ivanu Furlanu za spodbudo in podporo pri našem delu.

Pojejo pa tudi v Hrušici in ker ni zdajle z nami tukaj nikogar iz njihovega zbora, gospa Majda, Vas bom prosila, da tudi o njihovem zboru kar Vi poveste, kako pojejo, kaj se tam dogaja.

Ja, tudi pevski zbor v Hrušici deluje že dolgo vrsto let. Tudi jaz ko sem bila majhna, sem zelo rada jim prišla pomagat, ker sem hodila v župnijo Hrušica k sveti maši, predvsem ob nedeljah in praznikih. Zbor njihov je bil pomlajen leta 2000, ponovno so veliko zagnanost dobili leta 2004, ko so bile nove orgle popolnoma obnovljene in posvečene. Zbor šteje okrog petnajst članov in poje predvsem tradicionalne cerkvene pesmi.

ZA ŽIV UTRIP ŽUPNIJE SI PRIZADEVAJO.

V letošnjem letu, ko še več razmišljamo o ubogih in o tem kako jim pomagati, je seveda zelo pomembno, kako deluje v vaših župnijah Karitas. Pa bom prosila gospoda Bernarda Baša, da nam pove o tem, kako deluje Karitas pri vas.

Ja, pred devetimi leti na dan Vernih duš, je bila na pobudo takratnega gospoda župnika Antona Ličena v Hrušici ustanovljena medžupnijska Karitas Hrušica Podgrad in Pregarje, kateri se pridružuje tudi župnija Golac in kaplanija Starod. Območje je dokaj veliko, saj te župnije zajemajo enaindvajset krajev, ki je v celoti podeželsko. To omenjam zato, ker so ljudje na podeželju še vedno dokaj zadržani do karitativne pomoči. Včasih je bilo potrebno ljudi preprečevati, da so pomoč sprejeli do katere so bili upravičeni. Danes pa se te stvari izboljšujejo in pomoč tudi sami poiščejo. Poudaril bi, da smo danes bolj kot materialne potrebni duhovne pomoči. Za kmečke ljudi je značilno, da so skromni in marljivi in si bodo materialne dobrine nekako sami pridelali. Če pa so tu prisotni še osamljenost, nemoč, brezposelnost, se ta krog hitro sklene in postane stiska prevelika, da bi sami našli rešitev. Tu nastopimo sodelavci Karitas, ki z obiski in pogovori ljudi spodbujamo. Včasih je potreben samo kratek pogovor ali pa da temu človeku prisluhnemo, drugje  pa je ta stiska prevelika in je potrebna bolj konkretna pomoč kot so paket hrane, plačilo položnic, nakup šolskih potrebščin in še bi lahko naštevali. Tu lepo sodelujemo z dekanijsko Karitas Ilirska Bistrica, Centrom za socialno delo Ilirska Bistrica, pa tudi z občinsko upravo. Ravno v času, ko je Brkinske vasi prizadela ujma in je toča v Hujah dobesedno uničila vse strehe, v okoliških vaseh nekoliko manj, se je takšno sodelovanje zelo dobro obneslo, saj smo z dobro organiziranostjo vseh teh ustanov pomagali, da so si ljudje svoje domove v najkrajšem času obnovili. Tu bi rad izpostavil delo dekanijske Karitas Ilirska Bistrica, rad bi se tudi kot sodelavec Karitas zahvalil vsem dobrotnikom, ki dajejo svoj dar škofijski in Slovenski Karitas in s tem pomagajo nekomu v stiski. Slovenci znamo stopiti skupaj, ko je to potrebno, naša medžupnijska Karitas šteje enajst članov, vendar nam mladih primanjkuje, zato bi jih rad povabil, da se pridružijo sodelavcem Karitas, saj je v današnjem času ljudi, ki potrebujejo pomoč vedno več. Vsem ljudem dobre volje želim mirne in blagoslovljene praznike, ki so pred nami in vam vsem želim mir in vse dobro.

Hvala za to, kar ste povedali, gospod Bernard Baša. Gospa Liljana Stipančič, Vas pa bom prosila, da poveste nekaj o molitveni skupini, ki v zadnjem času deluje v vaši župniji in sicer o Binkoštni dvorani.

Prihajam iz župnije Podgrad. Sem članica molitvene skupine, ki v Podgradu deluje že sedmo leto. Skupina ne šteje veliko članic, še vedno pa upamo, da se nam bodo pridružile nove članice, pobožno molimo in prosimo Boga za dobro vseh ljudi. Odkar skupina deluje smo v Podgradu že imeli delavnice Molitve in življenja, kjer smo se učili potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni, molitveni odnos z Gospodom. S pomočjo duhovnega dnevnika smo premišljevali in razglabljali o svetopisemskih odlomkih. V zadnjem času je molitvena skupina postala Binkoštna dvorana.

Gospod Marko Čeh je pa dolgoletni član Binkoštne dvorane in Vi tej novonastali Binkoštni dvorani pomagate pri njihovem uvajanju, nastajanju. Bi mogoče lahko kaj povedali še Vi?

Ja, no. Pred nekaj meseci je gospod župnik v Podgradu ustanovil molitveno skupino v obliki Binkoštne dvorane, povabil je tudi mene, ki sodelujem v Binkoštni dvorani, kot ste omenili, že več let. Tu se zbiramo vsako sredo ob mašni daritvi, češčenju Jezusa v Najsvetejšem zakramentu in v molitvi Svetega rožnega venca. Vedno se posvetimo tudi Marijinemu Brezmadežnemu srcu, kar je želja Marije, ki jo je izrekla Fatimskim vidcem in molimo za papeža in Cerkev. In na koncu srečanja sledi še krajši pogovor.

V zadnjih letih pa ste v Podgradu pod vodstvom župnika temeljito obnovili tudi župnijsko cerkev svetega Cirila in Metoda. Gospa Marjetka Kresevič, nam lahko poveste malo več o tej obnovi?

Ja, v Podgradu stoji cerkev svetega Cirila in Metoda po izredni zaslugi župnika Mihaela Hušoja. Cerkev so začeli zidati leta 1910 in so jo blagoslovili,… Devetega julija 1911 je tržaški škof Andrej Karlin posvetil cerkev svetih bratov Cirila in Metoda. Sedaj je bila cerkev potrebna temeljite prenove. Po zaslugi domačega župnika Ivana Furlana, smo obnovili celotno streho, fasado cerkve in nov zvonik. V letošnjem letu pa obnavljamo celotno notranjost cerkve: omet, elektriko, beljenje cerkve, obnova oltarjev in klopi. Pričakujemo, da bo cerkev obnovljena za Miklavža. Ogromno sredstev, dela in truda je bilo vloženih v našo cerkev.

Cerkev pa ste obnavljali tudi z določenim namenom, bliža se namreč velik praznik za župnijo Podgrad.

Ja, pred nami je velik dogodek za župnijo Podgrad. Tretjega julija 2011 bomo obhajali slovesnost birme. Vključili bomo tudi blagoslov temeljito obnovljene cerkve in stoletnico posvetitve cerkve. Na to praznovanja se pripravljamo vsa ta leta in upamo, da nam z Božjo pomočjo bo to tudi uspelo.

Gospod župnik, župnija Hrušica pa je bila precej rodovitna tudi v pogledu duhovnih poklicev. Mogoče lahko naštejete tiste, ki so šli na to pot?

Torej, Hrušica ima kar nekaj duhovnikov in redovnic. Najprej omenim gospoda Antona Požarja, rojena v Malih Ločah, sedaj je župnik v Kobjeglavi, že danes se veselimo njegove zlate maše, ki jo bo imel leta 2012. Ostali duhovniki so pa pokojni iz naše župnije. Gospod Ivan Mavrič in Podbež, gospod Štefan Cek iz Hrušice, pater Vilibald Novak, kapucin iz Obrova, potem pa imamo še redovnice, iz sicer sestra Gabrijela Marjeta Valenčič iz Javorji, sedaj deluje v Ilirski Bistrici pri Notrdamkah, potem sestra Nada Lavrence Ivančič je pokojna in sestra Ivanka Mavrič je tudi pokojna. Ampak povezani z župnijo Hrušico so tudi naši znameniti duhovniki: najprej omenim gospoda Vladkota Piriha, ki je rojen v Lokovcu, ampak je večino svojih otroških let preživel v Hrušici in je zelo povezan z župnijo Hrušico. Drugi gospod je sam škof Metod Pirih, ki je pa rad prihajal na obisk k stricema v Hrušico.   

IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ŽUPNIJ.

Tri župnije in petnajst cerkva. In seveda je zaradi tega tudi praznovanj, opasil in podobnega zelo veliko. Gospod župnik Ivan Furlan, naštejte vsaj tista najvažnejša praznovanja, ki jih vsako leto obhajate. Torej, poleg rednih bom začel z izrednimi. V začetku, ko sem sprejel te župnije, smo imeli procesije po vseh vaseh s Fatimskim kipom. Kip Fatimske gospe, ki sem ga kupil osebno v Fatimi je romal po vseh župnijah in podružnicah s posebno prošnjo, da nas Fatimska gospa obvaruje pred vsem hudim na duši in na telesu. Naj nas Fatimska gospa obvaruje potresov, povodnji, požarov, nalezljivih bolezni in vsega hudega. Poleg maše in procesije smo pripravili lepo Marijansko pobožnost. Ustanovil sem tudi bratovščino Karmelskega škapulirja, razložil sem pomen Karmelskega škapulirja ter sem ga delil domačim župljanom in romarjem od drugod. Podobno sem delil tudi čudodelno svetinjo. Potem smo pripravili v teh letih materinski dan, dan staršev, dan bolnikov, mašo za jubilante, ki obhajajo okrogle obletnice porok in življenja. V Podgradu smo pripravili mašo za gasilce, na Golcu pa mašo za lovce. Zanimive so tudi birmanske devetdnevnice. Vsak večer je bila maša med birmansko devetdnevnico, torej devet dni, v drugi cerkvi, vsak večer je bil drugi duhovnik, ki je govoril o enem daru svetega Duha. To je bilo za vse zanimivo in pestro. V Pavlovem letu 2008, devet, smo lahko prejeli popolni odpustek v Pavlovi cerkvi na Starodu po posebnem pooblastilu gospoda škofa Metoda. Kot župnik povezujem vse te župnije: Hrušico, Podgrad in Golc. Pri povezovanju in informiranju župljanov so mi v veliko pomoč oznanila, ki jih redno izdajam vsakih štirinajst dni, poleg rednih oznanil izdajam še priložnostna oznanila za razne važne dogodke, praznovanja in za načrtovanje raznih popravil in obnov. Nekaj edinstvenega je, da so oznanila na razpolago župljanom in turistom v domači trgovini v Podgradu in tudi v trgovini v Obrovu. Župljani zelo radi vzamejo oznanila, da so seznanjeni z urnikom maš, v oznanilih so tudi razna razmišljanja o cerkvenem letu, o raznih praznovanjih, iz njih diha utrip cerkvenega življenja v teh naših župnijah.

Prav jutri je praznik Kristusa Kralja in zato nam bo zdajle Podgrajski cerkveni zbor zapel pesem Mogočno se dvigni nam spev iz srca.

(pesem)

Župnije Hrušica, Podgrad in Golac sestavljajo veliko zemeljsko področje, saj segajo v dolžino štiriindvajset kilometrov, število prebivalcev pa je komaj tisoč sedemsto. To število še vedno pada.

IZ FARNE KRONIKE.

Vse to ozemlje je včasih pokrivala pražupnija Hrušica, ki ima častitljivo zgodovino. V župnijski kroniki imamo opisane župnike od leta 1632. Do danes je delovalo dvaintrideset župnikov. Enako imamo opisne vse kaplane, do danes jih je delovalo sto štirideset kaplanov. Nekaj časa je bila Hrušica tudi dekanija, v Hrušici je bil župnik, ki je bil navadno tudi dekan in je imel nekaj kaplanov, ki so hodili okrog maševati. Hrušica je bila v preteklosti župnijski verski center. V Hrušici smo tudi pred leti imeli blagoslov vaškega doma, Podgrad pa je bil vseskozi kulturnopolitični center. V Podgradu imamo stare ostanke gradu, ki ga sedaj krajevna skupnost v Podgradu obnavlja. Prvi zapisi o gradu so iz leta 1275. Podgrad je bil upravno središče, kar je še danes. Domača tovarna Plama je zaposlila domače ljudi, da se niso odseljevali. Zaradi te tovarne so se marsikateri ljudje priselili v Podgrad, kjer so tukaj dobili službo. Letos je pa še zanimivost, da smo v Podgradu zgradili lekarno in smo jo tudi lepo blagoslovili. Marsikateri romarji iz Italije, ki gredo v Medžugorje, se radi ustavijo v Podgradu. Mašo imajo v mogočni in obnovljeni cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda v Podgradu. Če pa romajo z manjšim avtobusom, manjša skupina, imajo mašo v prijetno ogrevani kapeli Fatimske Matere Božje v župnišču. V prijetni domači kapeli doživijo romarsko vzdušje ob Marijanski pobožnosti. Romarji in turisti ste vabljeni v Podgrad in okolico, kjer lahko opravite Božjo pot in se obenem srečate z lepo in neokrnjeno naravo. Župnija Golac je verjetno najmanjša župnija v Sloveniji, ki ima mogoče šestdeset prebivalcev ljudi. V preteklih letih je imela okrog tisoč prebivalcev, ljudje so odhajali po svetu s trebuhom za kruhom. Čeprav so prebivalci Golca in Poljan dobili vodovod, se življenje v te kraje le počasi in težko vrača. Pred leti smo blagoslovili vodovod na Golac in lansko leto pa v Poljane. Letos tudi blagoslov starega obnovljenega vodnjaka kot zanimivost za Poljane.     

SADOVI TRUDA, ZNAMENJA UPANJA.

Župnije z bogato zgodovino, župnije, ki so živahne še danes. In vsakega od vas gotovo posebej, na poseben način nagovarjajo, pa me zdajle zanima: Kaj je tisto, za kar se vsakdo od vas osebno Bogu najraje zahvaljuje, da je župljan ali pa župnik prav v tej domači župniji. Mogoče najprej gospa Majda Zidar.

Ja, tako, jaz sem Bogu neskončno hvaležna za vse darove, ki prav gotovo jih imamo vsi ljudje, ampak mislim, da večina nas jih mogoče zatiramo oziroma jih ne izpolnjujemo, jih ne razdajamo, tako da jaz sem Bogu neskončno hvaležna, da mi je dal dar, da pojem, da govorim, pravijo da lepo govorim, ne vem, in zelo rada pojem v našem zboru, jaz sem bila zelo vesela, ko smo ustanovili, da sem lahko šla zraven, zelo rada berem berila ob nedeljah pri sveti maši, zelo rada pomagam, če je kje potreba poleg službe, ko seveda utegnem. Zelo sem ponosna, da imam družino, da mi Bog pomaga pri vseh teh vsakdanjih stvareh, ki jih ni, včasih jih ni lahko premagovati.

Gospod Bernard Baša.

Jaz sem pa Bogu hvaležen za mojo družino in za zdravje.

Gospa Lilijana Stipančič.

Sem pa hvaležna mojim staršem, da so me naučili moliti, da to spoštujem še vedno, da sem članica molitvene skupine, rada pojem v pevskem zboru in delujem v karitativnem društvu tudi.

Gospod Marko Čeh.

Tudi jaz se zahvaljujem Bogu za vse darove, ki jih sprejemam v življenju , posebno pa to, da se udeležujem molitve v Binkoštni dvorani, ker na ta način častimo Marijo in molimo po namenih, ki jih ona priporoča.

Gospa Marjetka Kresevič.   

Ja, zelo sem hvaležna Bogu, da sem se rodila v krščanski družini in da me celo življenje vodi v tej smeri.

In še gospod župnik Ivan Furlan.

Tudi duhovništvo je veliko poslanstvo. Mi smo gospodu škofu obljubili zvestobo, kamor nas pošlje. In prepričani smo, da Sveti Duh deluje po škofu kot predstojniku in tako sem z veseljem sprejel župnije, ki jih opravljam z namenom, da bom tukaj kot Božje orodje nekaj lepega, dobrega naredil. Kot župnik se vseh živih in pokojnih župljanov spominjam v svojih molitvah, posebej pri vsaki sveti maši. Naprošam, da se tudi verniki radi mene spominjate v svojih molitvah, posebej naprošam bolnike, da molite in darujete tudi za mene in tudi svoje trpljenje po mojih namenih. Verniki in duhovnik naj bi bili povezani in tako skupaj uresničili svoje poslanstvo v teh težkih časih.

Veliko smo izvedeli o vaših treh župnijah, zato vsem hvala, da ste prišli sem k nam v Koper, da ste povedali kar ste povedali in pevskemu zboru, da je zapel v tem našem majhnem koprskem studiu. Preden pa se poslovimo, pa še priporočilo k nebeškim zavetnikom vaših župnij.

Torej, na mojem področju je veliko zavetnikov, ampak župnijski zavetniki so: sveti Krizogon v Hrušici, sveta brata Ciril in Metod v Podgradu in sveti Nikolaj, Miklavž na Golcu. Vsak od teh svetnikov so zelo častitljivi, posebej pa bi mogoče poudaril sveta brata Cirila in Metoda v Podgradu, kajti gospod Mihael Hušo je s posebnim namenom izbral ta dva svetnika, da bi nas vse skupaj spodbujala k narodni, župnijski in verski zavesti.

Torej, sveti Krizogon, sveta Ciril in Metod in sveti Nikolaj.

Prosite za nas.

ŽUPNIJA SE JE PREDSTAVILA. HVALA ZA VAŠO POZORNOST IN VABLJENI NA ODKRIVANJE NOVE ŽUPNIJE PRIHODNJI PONEDELJEK.