POPOLNA PREDAJA

POPOLNA PREDAJA

Morda veliko molimo, ampak ne molimo v polni predanosti. V popolni predanosti, v tem ljubečem zaupanju, je zelo pomembno, da živimo življenje po veri, da izpolnimo razlog našega obstoja kot Misijonarke ljubezni ali kot kaj drugega, v katerikoli obliki nas je Bog poklical, saj je On tisti, ki nas je izbral. In da smo tam. Čudovito je – davi je prišlo mlado dekle in reklo, da misli, da mora iti, da mora iti in pogledati. Kot sem vam zjutraj rekla: pridite in poglejte. Ona bo šla v New York in če je prišla, da bo videla – je nekaj, kar ji govori v notranjosti. Povedala sem ji, da je edina oseba, ki ve kaj se dogaja v njej, ona sama. In to je stvar nje in Njega in nikogar drugega. Nihče ti ne more reči, pojdi tja, pridi sem, odločiti se moraš sama in ti si – ti si sposobna odločiti se, če boš molila. Kajti sad molitve je vedno poglabljanje vere, in če vero imamo, nimamo težav s pokorščino. Kar se tiče ubogljivosti, naj bi bila edina zaresna žrtev v našem življenju to, da se ne poročimo. Na tisoče ljudi se ne poroči. To ni žrtev, kar [je] pomembno, je to, da v vzdržnosti ljubite Kristusa s celovito ljubeznijo – nič in nikogar. In kako? S popolno predanostjo poslušnosti. Pripadam vam in lahko z menoj počnete, karkoli in kadarkoli, preko kogarkoli, vendar vi odločate in se morate odločiti. To je nekaj, sestre, mislim... [to] moramo izkusiti. In poslušnost je tako tesno združena, povezana z uboštvom. Zelo pogosto poslušnost postane težavna, ker imamo preveč. To duši ljubezen, predajanje. In da bi bile sposobne zares popolnoma ubogati, se zares popolnoma predati, potrebujemo svobodo uboštva, moramo izkusiti radost uboštva, tisto svobodo, da nimamo nič v lasti. Neverjetno je, kako [nas] Bog uporabi, ko nimamo nič in kako prodre v duše ljudi, ko jih privlači k sebi, kadar nimajo ničesar.