PRIPADAM KRISTUSU
Če
zares razumem, da pripadam Jezusu, da me nič in nihče ne more ločiti od
ljubezni do Kristusa,[1]
potem je poslušnost naravna, popolnoma naravna, saj če nekomu pripadam, potem
ima ta oseba pravico uporabljati me. Ni čudno, da naša Gospa pravi: »Naj se mi
zgodi.«[2]
... Pripada Njemu, takoj je šla in ga podarila drugim, takoj.[3] In veste, kaj je
storila potem? Bila je popolnoma mirna, ko je rekla »da«, in Marija je rekla »da«,
ker je vedela, da je to Božja volja. In čudno je, vedno me preseneča, da Bog
nikoli ni govoril z Marijo neposredno. Govoril je po prerokih. Govoril je
Mojzesu, govoril je z vsemi mogočimi osebami v Svetem pismu, nikjer pa ne
zasledimo, [da] Bog govori neposredno naši Gospe. Govoril je preko angela,
preko svetega Jožefa in tako dalje. In kaj je rekla angelu? »Naj se mi zgodi po
tvoji besedi.« Ona ni niti nikoli omenila Božje besede. Ti angel, kar ukazuješ,
»naj se mi zgodi...« in to je poslušnost. Ta predaja. Pripadam Mu, lahko me
uporabi, lahko stori kar On hoče z menoj in z mojimi sestrami. Bog se z nami ne
bo pogovarjal. Govoril nam bo preko naše Konstitucije, ki je za nas, preko
Cerkve, napisana Božja volja. O naših predstojnicah – lahko je črnka, lahko
belka, lahko pametna, lahko neumna, lahko je sveta, ali pa ne, vseeno jo bo Bog
uporabil, da mi bo povedala, kako naj hodim, kam naj grem, kaj naj naredim,
kako naj naredim. Je tako čudovito preprosto – poslušnost. In me si lahko vse
otežimo, ker izgubimo to polno in celovito ljubezen do Jezusa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar