PREBOJ SKOZI TEMO
Hrepenim
po Bogu – hočem Ga ljubiti – ljubiti tako močno – živeti samo, da bi Ga ljubila
– samo ljubila – In vendar ni drugega, kot bolečina – hrepenenje in nič
ljubezni.
Prej
sem lahko stala ure pred našim Gospodom – v ljubezni do Njega – v pogovoru z
Njim – in sedaj – niti meditacije niso, kot bi morale biti – nič razen »moj Bog«
– Včasih ne pride niti to. – Vseeno se nekje globoko v mojem srcu to hrepenenje
po Bogu prebija skozi temo. Ko sem zunaj – na delu – ali ob srečevanju z ljudmi
– tam čutim prisotnost - nekoga, ki živi blizu – v meni. Ne vem, kaj to je –
ampak zelo pogosto; včasih vsak dan – ta ljubezen do Boga v meni postaja
resničnejša. - Zalotim se, ko podzavestno govorim Jezusu najbolj čudne dokaze
ljubezni.
Oče,
odprla sem ti srce. - Nauči me ljubiti Boga – nauči me Ga zelo ljubiti. Nisem
učena – ne vem mnogo o Božjih rečeh. - Hočem ljubiti Boga kot je in kar pomeni
meni – »Oče moj«. … ljubila sem Boga z vso silo otroškega srca. Bil je središče
vsega, kar sem storila in rekla.
Moje
telo in duša pripadata samo Bogu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar