OČI VERE

OČI VERE

Sveti Bernard nam govori, da če gledamo našega nadrejenega samo s telesnimi očmi, bomo videli samo telo nadrejenega z vsemi njegovimi napakami, če pa ga gledamo z očmi vere, potem srečamo Jezusa, vsega lepega, vsega svetega, v vseh pravilih in opozorilih bi videli Božjo roko, ki nas vodi po Svoji ljubeči poti.

Če se vrnemo k angelom, k Adamu in Evi, je bila vedno poslušnost tista, ki je povzročala težave. Poslušnost bo nadzorovala naš apostolat[1] usmiljenja. Bodimo trdne v tej odločitvi: »Ubogala bom brez godrnjanja in kritike.«

Dejanja neposlušnosti so dejanja prevzetnosti in prevzetnost je Bogu mrzka. Če vernik namenoma izbere neposlušnost, je lahko v stanju smrtnega greha, ker ne teži k doseganju popolnosti potem, ko je enkrat sprejel stanje popolnosti. Razmislimo česa naše nezvestobe oropajo Boga - Ne bom izpolnila tistega Njegovega načrta, ki se tiče mene...

Bolj sveta kot postajam, več duš lahko pripeljem k Bogu. Vsak od nas ima določno število duš, katerih rešitev je odvisna od nas. Zavoljo teh duš mora moja svetost rasti. Bolj sveta kot postajam, bližje k Bogu jih bo pritegnilo. Svetost je izvajanje Božje volje z radostjo, z drugimi besedami, svetost je poslušnost. Naši nadrejeni vodijo Božjo voljo k nam, oni so kanal skozi katerega Bog prihaja k nam. Iz tega [razloga] moramo ljubiti in spoštovati naše predpostavljene in se zahvaljevati Bogu, da jih imamo...Naš Gospod nikdar ni preračunaval svoje ubogljivosti: »Prišel sem izpolniti voljo Njega, ki Me je poslal.«[2]

---

[1] Delovanje Misijonark ljubezni med ubogimi.

[2] Prim. Jn 6,38.