sobota, 6. april 2013

NE POKORŠČINA SUŽNJA, AMPAK LJUBEZNI


NE POKORŠČINA SUŽNJA, AMPAK LJUBEZNI

Danes mladi ne znajo ubogati. Poskušala sem ugotoviti, zakaj tako nasprotujejo poslušnosti. Dandanes imate tudi v skupnostih »skupino«, ki sprejema odločitve. V družini niso sposobni nadzorovati niti najmanjšega sedemletnega otroka in ko so mi to povedali, sem vprašala: »Zakaj ga ne primete za roko in nadzirate?« Napisali so neko knjigo in vse matere prosili, naj jo preberejo. V knjigi piše, naj pustijo, da otrok počne, kar hoče od prvega leta starosti dalje, tako da že takrat zna reči: »Oh, ne, danes ne bom šel. Šel bom, kamor jaz hočem.« Takšen duh danes vlada in mi poznamo vzrok takšnega prevrata. To je bogatija. Mož iz evangelija se ji ni mogel odreči, niti se ne moremo mi.[1] Oseba, ki se popolnoma preda Bogu ve, kaj je poslušnost. Ne govorim o pokorščini sužnja, ampak o ljubezni. Moji starši - ljubim jih in oni so ljubili mene in sem zato ubogala. Potrebno je tudi nekaj strahu: Strah, da ne bi užalili Boga, svojih staršev, predpostavljenih. Kako revno je življenje nas vernih, če tega ne razumemo: da Mu pripadam in da lahko naredi z menoj, kar želi.


[1] Prim. Mt 19,16-22; Mr 10,17-22.

Ni komentarjev: