ČUTITE OD KOGA TRPKOST?
Zaradi
neodpuščanja je toliko trpljenja in nesrečnosti. Zapomnite si, sestre, v
Očenašu pravimo: »Odpusti nam naše grehe, kakor mi odpuščamo...«[1]
Če ne odpuščate, vam ne bo odpuščeno. Zazrite se globoko v vaša srca. Najdete
tam kakšno trpkost do koga? Potem poskušajte najti to osebo ali ji pisati –
morda sestri, morda kakemu ubožcu, morda komu doma. Odpustite; drugače ne
morete ljubiti Jezusa s nedeljeno ljubeznijo. Ne držite grenkobe v vaših srcih.
Veliko je sester, ki ne morejo odpustiti. Nekatere pravijo: »Odpustim, vendar
ne morem pozabiti.« Spoved je odpuščanje – vrsta odpuščanja, ki ga daje Bog in
mi se moramo naučiti te vrste odpuščanja. Kdo ve, koliko let nazaj je nekdo
rekel to ali storil ono in zato pravite: »Rekla je to, ona ... in ona...« Tam
nekje je bil duhovnik, ki se je iz nekih razlogov sprl s škofom in duhovniki.
Vsakič, ko sem ga obiskala, je bilo v tem, kar je govoril ogromno trpkosti in
mi je rekel: »Ne bom odpustil. Nočem.« Na dan, ko sem odhajala, sem mu rekla:
»To je tvoja priložnost. Prosi svojega škofa za odpuščanje. To je edina beseda,
ki jo želi škof slišati od tebe.« In sem molila in notri so molile sestre. Ko
sem zaključila z molitvijo, mi je dejal: »Mati Terezija, dajte mi papir.« Dala
sem mu papir in bila sem tako srečna. Odpeljala sem ga do škofa in mu predala
papir – da si ne bi premislil in mu rekla: »To ni dovolj; reci 'odpuščam'« - in
on je to storil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar